Sekolca in Drenikove niso snemale tajne službe, posneti so bili na “spikerfonu”, v dnevni sobi Drenikove

Medtem ko slovensko politiko te dni grabi panika zaradi obiska hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović v Združenih Državah Amerike, kjer se je pogovarjala s prihodnjo administracijo Donalda Trumpa, slovenski predsednik Borut Pahor pa ni dobil vabila. Mediji z mastnimi naslovi postavljajo vprašanje, ali bo arbitraža padla? Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdo je pravzaprav zakuhal največjo afero v novejši zgodovini slovenije. Krivda je že padla na hrvaško obveševlano službo, pa nemško in nazadnje na američane, ki naj bi posnetke predali Hrvatom. Drugih teorij zarote sploh ne bi omenjal, ker so banalne in privlečene za lase.

Julija 2015, ko je afera s posnetki pogovorov prišla v javnost, so sicer nekateri strokovnjaki za nacionalno varnost in politiki opozarjali na neodgovorno komunikacijo, brez kripto zaščite. Vendar razen odstopa in zamenjave slovenskega člana arbitražnega sodišča Sekolca in “napredovanja” Simone Drenik, pravzaprav preiskava v Sloveniji ni ugotovila ničesar, kar bi odgovornost za posnetke pokazalo na enega od obeh akterjev omenjenega pogovora.

Najbolj paradoksalno in banalno pri vsem skupaj pa je, da so posnetki pogovorov med Sekolcem in Drenikovo po oceni forenzičnih strokovnjakov za ton bili posneti v dnevni sobi, na takoimenovanem “spikerfonu”. Forenzična preiskava je namreč pokazala, da ne gre zgolj za čisti posnetek pogovora, kar bi potrjevalo terorije zarote o vpletenosti tujih obveščevalnih služb, ampak enostavno za amatersko snemanje pogovora na slovenski strani in to na telefonu Simone Drenik. Gre za zelo amaterski posnetek, ki je snemal tudi dogajanje v prostoru, žvenketanje kozarcev, in vseh ostalih šumov iz prostora, kot so žlice in vilice žvenketanje krožnikov, saj je med pogovorom Drenikova očitno kosila oziroma večerjala.

Najbolj zanimiv oziroma simptomatičen pa je tisti del, na katerem se v pogovoru sliši radio oziroma narodnozabavna glasba, kjer Sekolec vprašuje Drenikovo, ali je slišala glasbo, Drenikova pa mirno odgovori, da ne. Nemogoče je nareč, da bi v pogovoru eden od udelžencev slišal glasbo, drugi pa ne.

Zakaj je Drenikova snemala pogovore s Sekolcem je seveda ključno vprašanje, ki pa ima logično razlago. V tistem času je namreč pripravljala oziroma zaključevala doktorat na pravni fakulteti in sicer z naslovom :»Mednarodno sodstvo in njegov vpliv na pospeševanje vladavine prava«, in zato zbirala različne vire, med katerimi je seveda najbolj avtentičen vir samodelovanje arbitražnega sodišča in predvsem nastanek arbitražne odločitve oziroma ravnanje sodnikov v njem.

Drenikova je vsaj po oceni naših virov posnetke naredila za svoje potrebe, kako so se pozneje znašli v rokah hrvaške politike in obveščevalnih služb in medijev, je seveda drugo vprašanje, ki ga v tokratnem prispevku ne bomo razdelali, ostaja pa odrto za prihodnje. Najbolj paradoksalno je, da so posnetki nastali doma, se pravi so domači izdelek, se pravi “homemade – made in Slovenia”. V potrditev tega si je dobro še enkrat preposlušati vsebino treh pogovorov, ki so prišli v javnost.

Vladimir Vodušek

.