Kdo ruši guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca?

Odgovor na to vprašanje bosta poskušala najti tudi guverner ECB Mario Draghi, ki prihaja v državo na začetku februarja, marca pa prihaja v Slovenijo še nemški guverner centralne banke. Te dni naj bi namreč ljubljansko okrožno sodišče zavrnilo pritožbe, da so bile odmevne hišne preiskave sredi lanskega leta v Banki Slovenije nezakonite, ter da zasežena dokumentacija predstavlja arhiv Evropske centralne banke, oziroma da je šlo za kršitev protokola o privilegijih in imunitetah, po kateri imajo guvernerji centralnih bank neke vrste imuniteto v policijski preiskavi.

Boštjan Jazbec, Stanislava Zadravec Capriolo, Janez Fabjan in Tomaž Čemažar so namreč osumljeni zlorabe položaja, ker naj bi banki pridobili 250 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. ECB se je pritožila na Evropsko komisijo zaradi hišnih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada in zasežene dokumentacije, ker naj bi predstavljala arhiv Evropske centralne banke in zaradi domnevne kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah. ECB je namreč zahtevala, da se iz preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na Evropsko banko.

Pomenljiva pa je zadnja izjava šefa kriminalistične policije Branka Japlja: ” Neke vrste ovira pa je tudi to, da so ljudje, ki so osumljeni kaznivih dejanj, še vedno v službi v tej instituciji, torej Banki Slovenije.

Zadnji frontalni napad je Jazbec doživel s strani novinarjev, da je menda razpolagal z informacijami o zasebnih elektronskih sporočilih viceguvernerja z nekaterimi predstavniki vlade. Čeprav so v Banki Slovenije to zanikali, pa je seveda bolj verodostojna informacija policije, da “prve zbrane ugotovitve, kažejo, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje”. Prijavo suma kaznivega dejanja so na ljubljanski policijski upravi prejeli decembra lani, ko naj bi guverner Jazbec na seji ožjega kolegija guvernerjev razkril, “da razpolaga z informacijami o zasebnih elektronskih sporočilih viceguvernerja z nekaterimi predstavniki vlade”. Ko je guverner Jazbec hotel zanikati neresničnih navedb v člankih Guverner spet pod drobnogledom kriminalistov in Veliki brat v Banki Slovenije, ki sta bila objavljena v časniku Delo 11. januarja 2016, mu popravka v skladu z zakonom sploh niso objavili. Tako je ostalo pri sporočilu za javnost banke Slovenije.

Novinarji Dela, Suzana Kos, Novica Mihajlović in Katja Svenšek, so v omenjenih člankih navedli odgovore Policijske uprave Ljubljana, da (prvič) preiskujejo prijavo suma storitve kaznivega dejanja vdora v zasebno elektronsko komunikacijo enega od viceguvernerjev Banke Slovenije (kaznivo dejanje Napad na informacijski sistem po členu 221. KZ-1 na škodo funkcionarja ustanove), da (drugič) je zadeva v fazi predkazenskega postopka in da (tretjič) bodo kriminalisti o svojih ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo. V nobenem od omenjenih člankov pa niso navedli tudi dejstva, ki jim ga je prav tako posredovala PU Ljubljana, in sicer (citat), da “prve zbrane ugotovitve kažejo, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje”. Odgovor PU Ljubljana se je v celoti glasil: “Kriminalisti SKP PU Ljubljana so decembra 2016 v obravnavo prejeli prijavo suma storitve kaznivega dejanja Napad na informacijski sistem po členu 221 KZ-1 na škodo funkcionarja ustanove, ki jo omenjate. Zadeva je v fazi predkazenskega postopka, prve zbrane ugotovitve pa kažejo, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Kriminalisti bodo o svojih ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo.”

Zakaj novinarji Dela navedenega pomembnega oziroma ključnega dejstva niso navedli v omenjenih člankih – čeprav so bili z njim seznanjeni, nam ni znano; sklepamo pa, da so dejstvo, ki bi zrušilo domnevno “afero”, o kateri so poročali, zamolčali namenoma, saj ugotovitve policije v celoti demantirajo glavno sporočilo članka, to je, da naj bi se v Banki Slovenije izvrševala kazniva dejanja, oziroma, še huje, da naj bi bil celo guverner osebno tisti, ki je vdrl v zasebno pošto enega od viceguvernerjev.

Glede na zgoraj navedeno je povsem zavajajoč naslov članka Guverner spet pod drobnogledom kriminalistov, ki nakazuje, kot da je guverner osumljen omenjenega kaznivega dejanja (ki, kot so novinarji zamolčali, po prvih ugotovitvah Policije sploh ni bilo storjeno). Tudi sama Viceguvernerka Mejra Festić je na izrecno vprašanje guvernerja po prejemu novinarskih vprašanj Dela o preiskavi (Banka Slovenije jih je prejela 9. januarja 2017) potrdila, da je kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja vdora v zasebno komunikacijo vložila zoper neznanega storilca.

Glede navedb novinarjev, da se poseg v zasebno komunikacijo zaposlenih na Banki Slovenije tokrat ni zgodil prvič, da je zaposlenega iz vodstva nedavno presenetila neprijetno informacija, da je njegov delodajalec preverjal, s kom je komuniciral po telefonu in preiskoval sum odtekanja notranjih informacij, pojasnjujemo, da te navedbe ne držijo. Šlo je za preiskavo, ki je sočasno potekala na ravni vseh centralnih bank Evrosistema, in sicer zaradi suma odtekanja informacij iz Nadzorniškega odbora Enotnega mehanizma nadzora. V sklopu preiskave smo, skladno s pravili, v Banki Slovenije izvedli zgolj začetno, t. i. anonimizirano poizvedbo, kjer je bil sum ovržen, in torej nikakor ni prišlo do nikakršnega preverjanja telefonskih komunikacij konkretnega zaposlenega, kot napačno nakazujejo novinarji Dela.

Vladimir Vodušek