Kje bi bila ameriška znanost danes brez imigrantov?

Imigranti so v veliki meri prispevali k stvaritvi nekaterih od najboljših ameriških izumov. Imigranti znanstveniki so izjemno pomembni za ameriški “inovativni duh”. Brez njih si težko predstavljamo Silicijevo dolino, da ne omenjamo finančnih genijev iz Wallstreeta, računalniških specialistov in inženirjev v avtomobilski industriji…

Krivično bi bilo govoriti o tem, da so Združene države Amerike zgradili imigranti. Vendar pa, je pri vzpostavitvi modernih ZDA, kakršne poznamo danes, veliko število znanstvenikov in inženirjev, ki so delali v obljubljeni deželi in jo pomagali ustvariti veličastno, bilo rojenih na drugem koncu sveta.

Imigranti so v veliki meri prispevali k stvaritvi nekaterih od najboljših ameriških izumov. Pa si poglejmo nekaj primerov.

Nikola Tesla, eden od največjih svetovnih znanstvenikov in izumiteljev, je najboljši primer za to, kakšen pomen so imeli “tujci” za ZDA. Med najpomembnejšimi Teslinimi izumi so večfazni sistem, obrtno magnetno polje, asinhroni in sinhroni motor ter Teslin transformator. Če ga ne bi bilo, ne bi bilo niti prve hidroelektrarne na svetu, postavljene na Niagarskih slapovih. Ta znanstvenik je bil rojen na Hrvaškem.

Drugi primer je Alexander Graham Bell, rojen na Škotskem, izumitelj, inženir in inovator, zaslužen za razvoj telefona.

David Lindquist, Šved, je bil glavni inženir v podjetju “Otis” in pionir v proizvodnji električnih dvigal.

Herman Frasch, inženir rojen v Nemčiji, znanstvenik in izumitelj na področju farmacevtske in industrijske kemije.

Walter Houser Brattain, rojen na Kitajskem. Brattain je leta 1956 prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za raziskave polprevodnikov in odkritje tranzistorskega pojava.«

An Wang, ameriški računalniški inženir in izumitelj, rojen na Kitajskem,…. in še bi lahko naštevali. Spisek je kar precej dolg.

Številni inženirji in znanstveniki prihajajo v ZDA zaradi boljšega življenja in boljših pogojev za delo.

Ko tujci znanstveniki in izumitelji pridejo v ZDA, lahko svoje ideje hitreje spremenijo v izume in jih lahko nato zelo hitro patentirajo, za razliko od svojih matičnih državah, v katerih se soočajo z dolgotrajnimi in dragimi postopki, piše “The Atlantic”.

Tako je na primer konec 19. in na začetku 20. stoletja vloga za patentiranje v ZDA stala le 11 odstotkov cene, ki bi jo plačali v Veliki Britaniji.

Poleg tega, velika država kot so ZDA omogoča imigrantom izumiteljem, da se preselijo na tisto področje, kjer živijo ljudje, ki so zaposleni v podobnih znanstvenih poljih in tako omogočajo njihovo medsebojno sodelovanje in izmenjavo idej. Tako so, na primer, skupna imigrantov Kanadčanov, Belgijcev in Rusov, ki so skupaj delali na projektu prvega elektronskega mikroskopa, ustvarila izum.

Imigranti znanstveniki so izjemno pomembni za ameriški “inovativni duh”. Brez njih si težko predstavljamo Silicijevo dolino, da ne omenjamo finančnih genijev iz Wallstreeta, računalniških specialistov in inženirjev v avtomobilski industriji.

Nič ni čudnega, da so tehnološki giganti kot je “Google”, “Apple”, “Facebook” najbolj protestirali proti ukrepu novega ameriškega predsednika, ki je poskušal uvesti prepoved vstopa v ZDA za vse državljane sedmih muslimanskih držav.

Po raziskavah, ki so jih izvedli znanstveniki s Harvarda in Univerze v Chicagu, za obdobje med 1940 in 2000, so imeli sektorji, v katerih je delalo več oseb, rojenih izven ZDA, veliko več patentov in izumov kot sektorji, v katerih je bilo več znanstvenikov in inženirjev, rojenih v ZDA.

Patenti so povezani z ekonomsko rastjo – države z večjim številom vlog za patentiranje novih izumov imajo večjo gospodarsko rast, kot tiste, ki niso toliko inventivne.

Tako so najinventivnejše ameriške zvezne države – New York, New Jersey, Illinois in Massachusetts – države z velikim številom tujih migrantov.

Zato bi lahko zmanjšanje priliva migrantov študentov, znanstvenikov, raziskovalcev, inovatorjev, izumiteljev, ipd. v ZDA posledično vplivalo na zmanjšanje gospodarske rasti ZDA.

“Glede na to, da so glavni izvor inovacij imigranti in če le ta vir presuši, potem bi morali biti zaskrbljeni glede gospodarske rasti”, so zaključili ameriški znanstveniki, ki so izvedli raziskavo.

K.R.