Sta Trump in WikiLeaks zaveznika?

Ob neki priložnosti je ameriški predsednik Donald Trump, ko je bil še predsedniški kandidat, dejal “WikiLeaks mi je všeč”. Na podlagi razvoja najnovejših dogodkov v zvezi z WikiLeaksom lahko ugotovimo, da obstajajo dobri razlogi za to, saj so Trumpu nekatera odkritja te organizacije pomagala v predsedniški kampanji.

Max Boot, novinar ameriške revije Foreign Policy meni, da med predsednikom Trumpom in organizacijo WikiLeaks Juliana Assangea obstaja neka tajna povezava.

Predsednik Trump se na zadnjo vest, da je WikiLeaks začel objavljati veliko število dokumentov v zvezi s tem, kako Centralna obveščevalna agencija prisluškuje ljudem in prikriva skrivnosti pred tehnološkimi giganti, da bi lahko uporabljala njihove aparature za vohunske namene, ni niti ošvrknil.

Po ocenah mnogih strokovnjakov bi lahko zadnje odkritje WikiLeaksa imelo veliko večje posledice, kot pa odkritje tajnih dokumentov Nacionalne varnostne agencije (NSA), katere je odtujil Edward Snowden.

Tiskovna predstavnica CIA je izjavila, da ne bodo komentirali avtentičnosti dokumentov, ki jih je objavil WikiLeaks in hkrati dejala, da njihova objava lahko ogrozi varnost ZDA.

Vendar pa se predsednik Trump vede kot, da ni opazil, da je obveščevalna agencija v času njegovega predsedovanja ZDA utrpela krajo podatkov.

Koz kaže se je predsednik Trump odločil, da ne bo komentiral, saj mu to kar je naredil WikiLeaks pravzaprav odgovarja.

Objava WikiLeaksa dokumentov o CIA je sledila samo nekaj dni potem, ko je predsednik Trump obtožil svojega predhodnika Baracka Obamo in Federalni biro za raziskave (FBI), da sta ga prisluškovala v času predvolilne kampanje.

Njegove obtožbe so sledile kot protinapad potem, ko so bili člani njegove administracije ponovno obtoženi glede stikov z Rusijo.

Trump doslej ni predložil še nobenega dokaza o tem, da so njemu in njegovim sodelavcem prisluškovali, pa se je naenkrat oglasil oglasil WikiLeaks s številnimi dokumenti o tem, kako CIA lahko vohuni po celem svetu preko elektronskih naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo.

Novinar analitične ameriške revije Foreign Policy Max Boot verjame, da ne gre za slučajnost.

WikiLeaks je znan po temu, da objavlja odkritja prav v času, ko je možno z njimi doseči maksimalni politični vpliv.

Tako je objavil 20.000 ukradenih elektronskih sporočil sodelavca Hillary Clinton, tri dni pred konvencijo demokratov v juliju 2016.

Tako je WikiLeaks vplival na objavo vesti o tem, kako je demokratska stranka sabotirala svojega člana senatorja Bernia Sandersa, da bi Hillary Clinton zmagala na znotrajstrankarskih volitvah demokratske stranke.

Kampanja Hillary Clinton je s tem utrpela veliko škodo, “profitiral” pa je njen rival Donald Trump.

Kot piše “Foreign policy” se WikiLeaks, ki pogosto objavlja ameriške skrivnosti, nikoli pa ruskih, v ameriški obveščevalni skupnosti ocenjuje kot sodelavca ruskih obveščevalnih služb.

Pisarna direktorja Nacionalne obveščevalne službe je v januarju objavila ocene, na podlagi katerih je z veliko gotovostjo prepričana, da ruske vojaško obveščevalne službe dostavljajo dokumente WikiLeaksu.

Ustanovitelj WikiLeaksa že leta živi v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, saj se boji, da ga bodo izročili Ameriki, kjer proti njemu poteka preiskava zaradi objavljanja državnih skrivnosti.

Z obzirom na to, da predsednika Trumpa nenehno obtožujejo glede posebnih vezi z Rusijo, niti ne čudi, da revija Foreign Policy piše o tem, da je WikiLeaks postal del njegove administracije.

Kljub vsemu je potrebno izpostaviti, da strokovnjaki ocenjujejo, da v CIA ni vpadel neki tuji haker, temveč so dokumente WikiLeaksu najverjetneje dostavili “insiderji”, bivši ali sedanji zaposleni v Agenciji.

Ne glede na to, ali predsednik Trump in WikiLeaks sodelujeta, ali pa gre le za vprašanje slučajnosti, je popolnoma jasno, da ima doslej le Trump koristi od odkritja te organizacije.