Kam se France Arhar tokrat res umika?

France Arhar bo v kratkem odšel iz Združenja bank Slovenije, to je cehovskega (v tujini temu odkrito pravijo lobističnega) združenja bank in hranilnic, preko katerega deluje zadnjih pet let.

Arhar je eden najuspešnejših slovenskih lobistov, čeprav ga v uradnem registru pri KPK, seveda ni. Njegov vpliv na aktualno sestavo Sveta BS je le zadnja od potez, s katerimi si Arhar zadnjih 16 let, vse od odhoda z guvernerske funkcije, zagotavlja vpliv v centralni banki. To, da je predsednik države ob zadnjih menjavah v Svetu vztrajno upošteval kadrovske predloge prvega človeka lobističnega bančnega združenja, je sicer skrajno nenavadno – interesi poslovnih bank, ki jih zastopa združenje in Arharjevi kandidati, namreč zagotovo niso interesi Banke Slovenije kot Regulatorja in tako vplivajo izrazito slabo in nedopustno. A s tem se pač nihče ne ukvarja…Kot tudi ne s tem, kaj bo Arhar po odhodu iz ZBS, pa bi bilo zanimivo.

Arhar je Banko Slovenije zapustil formalno leta 2001, po desetih letih funkcije guvernerja (1991 – 2001, neformalno pa se od te funkcije nikoli ni poslovil.

Da se mu je zdela izguba tretjega mandata na čelu Banke Slovenije leta 2001 krivična, ni javno skrival. Trdil je, da so ga na vrhu Banke Slovenije zamenjali brez razloga oziroma zato, ker se je okrepil levi blok in javno izrekal kritike na račun naslednika Mitje Gasparija, ki ga je državni zbor potrdil s 53-imi glasovi od 89-ih navzočih. V letu 2001 je Arhar postal predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, kar ga nikakor ni zadovoljilo.

Da ima višje ambicije, je pokazal že manj kot leto dni po prihodu na Vzajemno, ko je napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2002 (podprli so ga poslanci SLS). A izpadel je že v prvem krogu, saj je izgubil podporo javnosti, zaradi skrivalnic okoli plače. Mediji so razkrili, da je Arhar maja oziroma junija 2002 na zavarovalnici prejemal plačo večjo kot 3,1 milijona tolarjev ali skoraj 13.000 EUR.

Ta blamaža, za katero je javno spet okrivil različne okoliščine, Arharjevih ambicij ni omajala. Leta 2006 je kandidiral za župana Ljubljane, predlagal ga je Zbor za Ljubljano s podporo SDS, NSI, SLS – in spet je pogorel. Njegov takratni avstrijski delodajalec (Arhar je bil namreč od sredine 2003 predsednik uprave Bank Austrie Creditanstalt(BA-CA) Ljubljana ga je, po neuspelem poskusu odhoda iz banke, vzel nazaj.

Ker ga verjetno še enkrat ne bi potrdili, se je Arhar leta 2007 ni podal v bitko za guvernersko mesto, ki ga je po vseh zapletih s kandidati, na koncu zasedel kolerični Marko Kranjc. Arhar je na vodilnem mestu BA- CA, zdaj Unicredit banki, ostal devet let – leta 2011 so mu funkcijo podaljšali za eno leto in leta 2012 je banko po devetih letih zapustil, skoraj istočasno kot član uprave Unicredita Janko Medja.

Čeprav je imel pogoje za upokojitev, si je Arhar leta 2012 uspešno zlobiral mesto vodilnega v ZBS. V javnost je prišlo, da sta se za isto mesto v ZBS potegovala Božo Jašovič in Samo Nučič, a sta se oba iz tekme umaknila, saj naj bi si Arhar v zadnjih tednih z močnim lobiranjem zagotovil zadostno podporo.

Prav tako so takoj zaokrožile govorice, da je ZBS le začasna Arharjeva postaja, kjer bo počakal do leta 2013 oziroma do razpisa za mesto guvernerja Banke Slovenije.

A to se ni zgodilo, Janševa državnozborska večina mu ni bila naklonjena. Je pa dobil vsaj obliž – poleti 2013 je postal predsednik nadzornega sveta NLB oziroma prvi nadzornik svojega bivšega podrejenega v Unicreditu Janka Medje. Nadzor Medje, za Arharja ni bil ravno akademski zalogaj, saj se je moral veliko ukvarjati z Medjinimi prestižnimi avtomobili in svetovalci, ki so NLB precej stali – je pa ves čas veljalo, da Arhar Medje ne bo rušil, saj se držita v šahu zaradi skupnih potez in poslov v Unicreditu). Omenjal se je zlasti Mercator, zaradi katerega je Medja kasneje tudi dobil hišno preiskavo… Arhar je bil prvi nadzornik NLB manj kot leto dni, saj je aprila 2014 teatralno odstopil kar na seji v Državnem zboru, pri čemer te poteze nikoli ni znal jasno pojasniti…

Nato je nekaj časa poniknil, “come back” pa je naredil s kritikami izpeljane sanacije bank. Njegove trditve (recimo, da negativnega kapitala v bankah ni bilo, da pregled naj ne bi bil narejen skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, da imajo banke preveč kapitala ..) so bile veter v jadra lobističnim združenjem t.i. malih delničarjev VZMD in MDS, ki služita s promocijo interesov imetnikov podrejenih obveznic bank. Ta Arharjeva populistična stališča o sanaciji so sicer izjemno nenavadna zato, ker je bil v času izrednih ukrepov ravno on prvi nadzornik NLB in je podpisan pod marsikaj…

Hkrati je Arhar (po) ostal prvi kadrovnik v glavni organ Banke Slovenije, to je v Svet BS. Od petih članov sveta so se v zadnjih dveh letih zamenjali štirje člani in tri od njih je predlagal oziroma podpiral ravno Arhar. V nobeni normalni državi se ne bi moglo zgoditi, kar se je pri nas – da predsednik države dopusti, da se Svet banke Slovenije, ki je ključni organ bančnega regulatorja, napolnili s kadri šefa lobističnega združenja.

Da bo Arhar z odhodom iz ZBS dvignil roke in postal običajni upokojenec, je malo verjetno. Sam zagotovo ostaja prepričan, da mu pripada še nekaj. Morda ga še vedno zanima tretji mandat na čelu BS, guverner se namreč menja leta 2019.

Vladimir Vodušek