Nizozemski in Turčiji besedna vojna prinesla korist: Diplomatski spor le ni bil zaigran?

Na osnovi več kot 90 odstotkov preštetih glasov je vtis, da je Ruttejeva stranka desnega centra VVD z osvojenimi 33 poslanskimi mandati gladko premagala ultradesničarsko in antievropsko Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je dobila 20 od 150 mest v nizozemskem parlamentu, ocenjujejo tiskovne agencije.

Spopad obeh opcij se je ocenjevalo kot preizkus podpore nacionalističnim strankam, ki so vse bolj v vzponu po Evropi.

Na nizozemskih parlamentarnih volitvah je bila zaznana največja udeležba v zadnjih 30-ih letih in je znašala celih 80 odstotkov, kar je po ocenah analitikov šlo na roko proevropskim in liberalnim strankam v Evropi.

Sicer je Ruttejeva stranka izgubila četrtino sedežev v parlamentu, vendar je kljub temu postala velika zmagovalka.

Ruttejeva VVD je z osvojenimi 33 mandati ostala največja v nizozemskem parlamentu. Sicer ji je slabo kazalo v anketa pred volitvami, saj bi po rezultatih lahko dobil še manj poslanskih sedežev, med 24 in 28.

Zadnji dan predvolilne kampanje, ko se je odvijala prava “besedna vojna” s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom, je bil odločilen za pritegnitev dodatnih in še neodločenih volivcev.

Ko je Nizozemska vlada prepovedala turškim ministrom udeležbo na političnih shodi na njenem ozemlju z namenom prepričevanja turških volivcev glede referenduma o spremembi turške ustave, so predsednik Turčije Erdogan in njegovi sodelavci ostro kritizirali nizozemsko vlado.

Ruttejeva prepoved turškemu ministru za zunanje zadeve in ministrici za družino udeležbo na shodu v Rotterdamu, je vplivala na nizozemske volivce, da so dobili vtis, da je premier odločen človek, ki ne bo dovolil kampanje druge države na svojih tleh. Ta poteza je bila všeč tako njegovim volivcem kot tudi populistom.

Z druge strani se tudi turški predsednik Erdogan nahaja sredi kampanje pred referendumom, ki bo potekal 16. aprila in na katerem se bodo turški državljani odločali, ali podpirajo spremembo ustave, ki bi omogočila predsedniku večja pooblastila.

Analitiki ocenjujejo, da je diplomatski spor z Nizozemsko in izjave, ki jih je dajal v preteklih dneh predsednik Turčije, vplival tudi na volivce v Turčiji in da je podpora spremembi turške ustave s strani volivcev večja. Tako so nekateri politični dvomljivci postavljali tudi tezo, da je mogoče “besedna vojna” in sprejeti ukrepi med državama del predvolilnega dogovora med Ruttejem in Erdoganom. Dvomili so tudi o tem, zakaj je Nizozemski veleposlanik zapustil Turčijo veliko prej, ko je prišlo do spora in ko je Turčija sprejela ukrep o izgonu, veleposlanka Nizozemske sploh ni bilo v Turčiji. Prav tako predsednik Erdogan ni sprejel ekonomskih sankic proti Nizozemski, ki jih je predhodno najavil. Ne smemo pozabiti, da kampanja za referendum v Turčiji, še vedno poteka in da turški predsednik za uresničitev svojega cilja potrebuje čim več zunanjih (kot tudi notranjih) sovražnikov. Vendar kot kažejo nadaljnja dogajanja, zadeva mogoče le ni bila dogovorjena?! Odgovor na to vprašanje bomo dobili v naslednjih dneh, z analizo nadaljnjih potez obeh strani.

Zunanji minister Turčije Čavušoglu je danes spet stegnil jezik in sporočil, da so Ruttejevi liberali in Wildersovi fašisti ista sorta. Turčija je tako sporočila, da ni razlike med vladajočo nizozemsko liberalno Narodno stranko za svobodo in demokracijo premiera Marka Rutteja in “fašisti” Geerta Wildersa.

“Poglejte Ruttejeve socialdemokrate in fašista Wildersa, ni razlike, oba imata enako mentaliteto”, je izjavil turški minister za zunanje zadeve Mevlut Čavušoglu, poroča Anadolija.

Čavušoglujeva izjava je sledila takoj po objavi delnih rezultatov parlamentarnih volitev v Nizozemski, na katerih je zmagala Narodna stranka za svobodo in demokracijo (VVD) aktualnega premiera Marka Rutteja.