Poraz Putinovih naklonjencev: V Bolgariji zmagala proevropska GERB, tudi v Franciji in Nemčiji evroskeptikom za zdaj slabo kaže

Bolgarija je na volitvah izbrala nadaljevanje proevropske poti. Izidi nedeljskih parlamentarnih volitev kažejo, da je zmagala stranka GERB, bivšega premiera Bojka Borisova, medtem ko je Socialistična stranka predsednika Rumena Radeva osvojila skoraj sedem odstotkov manj.

Potem ko je pred štirimi meseci Radev zmagal na predsedniških volitvah, je v Evropski uniji in sploh na politični sceni v zahodni Evropi prišlo do zaskrbljenosti glede na to, da je nekdanji poveljnik bolgarskih letalskih sil, velik simpatizer Rusije in predsednika Vladimirja Putina. Bruslju vsekakor ni vseeno, če se predsednik države članice EU zavzema za ukinitev sankcij Rusiji in javno priznava aneksijo Krima, kar je popolnoma nasprotno temu, za kar se je zavzemal njegov predhodnik.

Vendar pa je premier tisti, ki ima v Bolgariji večjo oblast, na parlamentarnih volitvah pa so volivci zaupanje podarili proevropski opciji. Borisov je kot premier odstopil, ko je njegova stranka GERB izgubila na predsedniških volitvah. Sedaj pa se je na parlamentarnih volitvah vrnil v velikem slogu.

To ni letos edini poraz političnih opcij, naklonjenih Moskvi. Potem ko je “Putinova politika” zmagovalno zaključila leto 2016 z Brexitom in zmago Donalda Trumpa, so številni pričakovali, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2017. Vendar pa se je politično dogajanje začelo odvijati v nasprotni smeri.

Pred zmago GERB-a v Bolgariji, so ankete pred parlamentarnimi volitvami na Nizozemskem favorizirale evroskeptika Geerta Wildersa. Na koncu so se volivci odločili drugače, novi/stari premier Mark Rutte pa je dosegel prepričljivo zmago. Rutte se zavzema za močno in stabilno Evropsko unijo, kot tudi za sankcije proti Rusiji.

Francija:

Naslednji test za evropsko politiko in obračun s Putinovimi evroskeptiki bo po mnenju kritikov Kremlja v Franciji, kjer bodo čez dobrih štirinajst dni potekale predsedniške volitve. Rezultati anket v Franciji so v preteklih nekaj mesecih spominjali na gibanje nihala. Najprej je imel veliko prednost Francois Fillon, republikanac, ki je v kampanji odkrito govoril, da želi dobre in prijateljske odnose s Putinom. Takoj zatem je izbruhnila korupcijska afera s Filonom, ki je doživel drastičen padec priljubljenosti in padel na tretje mesto. Na vrhu ga je zamenjala ultradesničarka Marine le Pen, liderka Nacionalne fronte, ki je bila prejšnji teden pri Putinu v Moskvi. Le Penova priznava Krim, zavzema pa se za ukinitev sankcij Rusiji in za izstop iz EU.

Po najnovejših raziskavah javnega mnenja v Franciji se je Emmanuel Macron, ambiciozni 39-letnik in nestrankarski kandidat za predsednika, izenačil z aktualno favoritko, liderko francoske ultradesnice Marine Le Pen.

Oba imata trenutno 26 odstotkov podpore pred prvim krogom predsedniških volitev. Francois Fillon je trenutno tretji s 17 odstotki podpore, 12 odstotkov ima Benoa Amon in Jean-Luc Melanchon.

Zmaga Marine le Pen bi predstavljala ostro klofuto temeljem Evropske unije, njene zmage pa se najbolj bojijo predstavniki liberalnega političnega establišmenta. V kolikor bi Le Penova zares postala predsednica Francije, bi to spodbudilo gotovo nezaustavljiv val evroskepticizma in ekstremizma v Evropi še posebej, v času izstopa Velike Britanije iz EU, medtem ko bi bil četrti mandat Angele Merkel resno pod vprašajem.

Edino Macron, ki je Francosko politično sceno razburkal tako s svojim nevsakdanjim ljubezenskim življenjem, kot tudi z bogato bančno kariero, predstavlja resnega aduta liberalne evropske opcije in lahko zaustavi zmago Nacionalne fronte.

V kolikor bi zmagala Le Penova, bi bila pod vprašajem svoboda gibanja, eden od osnovnih postulatov EU, poleg tega bi se začel proces izhoda Francije iz Šengenskega območja ter zmanjšanje sprejema migrantov celo za 80 odstotkov. Prav tako se Le Penova zavzema za odpiranje novih zaporov in zaposlitev dodatnih 15.000 policistov.

Z druge strani se Macron močno zavzema za obstanek v Šengnu, meje Francije pa bi okrepil z dodatnimi 5.000 pripadniki mejne policije in 10.000 rednimi policisti.

Le Penova bi uvedla obdavčevanje tujih delavcev, medtem ko bi Macron podjetjem nudil spodbudo za zaposlovanje za nedoločen čas. Ko gre za vprašanje politike do EU, želi Le Penova referendum o izstopu, medtem ko Macron podpira enoten trg še posebej, ko gre za vprašanje energije.

Nemčija:

Čeprav so volitve v Franciji izjemno pomembne, bodo prava poslastica za evroskeptike parlamentarne volitve jeseni v Nemčiji, ko se bo Angela Merkel borila za svoj četrti mandat za kanclerko Nemčije. Alternativa za Nemčijo je v naletu in se bori, da bi v nemškem Bundestagu premešala štrene. Angela Merkel se odlično drži, glede na vzpone in padce, ki jih je doživela zaradi sprejema milijona beguncev v Nemčijo.

Po izvedenih nedeljskih lokalnih volitvah v zvezni deželi Saar, kjer je Meklova CDU zmagala s 40,7 odstotka glasov in tako osvojila 24 poslanskih mandatov od 51 v deželnem parlamentu, so lahko evroskeptiki upravičeno zaskrbljeni. Piko na i pa je dodala še SPD, ki je osvojila drugo mesto in je prav tako proevropska stranka, čigar glavni adut na septemberskih volitvah je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Alternativa za Nemčijo je osvojila le 6,2 odstotka glasov in tako skozi šivankino uho prišla v deželni parlament.