Arhar “odhaja, da bi ostal” – Kdo bo vodil Združenje bank Slovenije?

“Prišel je čas, da izprežem. Ali bom odšel že maja, ko se mi izteče petletni mandat, še ne vem. To je odvisno tudi od tega, kakšno pogodbo ima moj naslednik oziroma kdaj bo nastopil novo službo v združenju” Tako je sredi marca v Delu napovedal France Arhar, direktor lobističnega združenja bank – Združenja bank Slovenije.

Po kakšnih kriterijih bo izbran naslednik in kdaj, še ni jasno, menda na to temo tečejo zelo živahne debate. Kot je v Delu zapisala novinarka, ki slovi po zelo dobrih zvezah z Arharjem, si naj bi bančniki za njegovega naslednika želeli “močnega človeka, ki zna in si tudi upa odločno zastopati stališča”. Takšnega torej, kot Arhar vidi samega sebe. Dejansko pa naj bi bili kriteriji za izbor precej bolj “osebni”, določal pa naj jih ne bi Arhar, ampak njegovi nadzorniki, zlasti prvi nadzornik iz Banke Koper.

Če bo res kriterij “močan človek, ki zna braniti stališča”, je med štirimi kandidati, ki se menda potegujejo za mesto v ZBS, tak le en kandidat. Bolj točno kandidatka – Stanislava Zadravec Caprirolo. Ta vsaj po odločnosti močno prekaša vse štiri protikandidate, o katerih se govori med bančniki: svojo bivšo kolegico v Svetu Banke Slovenije Mejro Festić, nekdanjega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča in zlasti Jurija Giacomellija, “medijskega menedžerja”, ki je v času Janka Medje služboval v NLB.

Ni pa povsem jasno, kako naj bi dolgoletna centralna bančnica (velja tudi za Festićevo) kar direktno preklopila na stran interesov bank in jih “odločno branila”- zlasti nasproti Banke Slovenije, kjer je zdaj že zaposlena… Arhar, recimo, je med vodenjem centralne banke v letih 1991-2001 in prevzemom ZBS v 2012 vendar slabo desetletje vodil Bank Austrio oziroma zdajšnjo Unicredit banko. In takrat ni bil le vodilni ene od komercialnih bank, pač pa je bil prav on in njegova avstrijska banka v letih pred krizo vlakovodja hiperkreditne rasti, ki je v letu 2013 pripeljala do kolapsa bančnega sistema in sanacije, ki je davkoplačevalce stala 5 mrd EUR. Recimo leta 2015 se Unikredit v letnem poročilu pohvali, da je pri kreditiranju majhnih in srednjih podjetij presegel celo 50-odstotno letno rast… Unicreditu se sicer finančno ni zalomilo tako kot NLB, vedo pa bančniki povedati, da je določeno škodo ob izbruhu krize vendarle diskretno saniral tuji lastnik, Arhar pa je banko zapustil.

O tem, kakšen negativni vpliv na celoten bančni sistem je imel v letih pred krizo ravno Arhar z agresivno poslovno politiko Unicredita, pri nas ne piše noben medij, to ni tema nobene analize. Se pa, nasprotno, vsi mediji ukvarjajo s teorijami zarote glede izpeljane sanacije bank. Teorije je začel v javnosti širiti ravno Arhar, zdaj pa jih po celotnem spektru medijev, od levih do desnih, intenzivno promovirajo izbrisani imetniki podrejenih obveznic, od Bogomirja Kovača v Mladini do Tadeja Kotnika v Financah. Tudi tukaj se noben medij ne ukvarja z dejstvi, ki jih je nujno vedeti pri presoji objektivnosti in osebne vpletenosti omenjenih piscev. Recimo z dejstvom, da je bil ravno Arhar v času izrednih ukrepov predsednik nadzornega sveta NLB(!) in da v tej funkciji ni ničesar problematiziral, ampak je sodeloval pri vseh izpeljanih procesih – svoje ime je nato začel prati v javnosti šele kasneje prek namakanja drugih sodelujočih… Ali z dejstvom, ki so ga nekateri mediji bežno zaznali, da je Kotnik tik pred izbrisom z diskonti nakupil za nekaj več kot 150 tisoč EUR podrejenih obveznic, za katere pa bi iztržil okrog 660 tisoč EUR – če seveda ne bi moral kot imetnik podrejenih obveznic sodelovati pri dokapitalizaciji banke…

Na drugi strani pa je slišati, da ima zaradi podpore predsednika nadzornega sveta ZBS Giancarla Mirande velike možnosti, da bo namesto Arharja prišel – Giacomelli. Eden od sogovornikov meni, da gre za vračanje usluge, Giacomellijevo podjetje naj bi delalo za Banko Koper v času združevanja z Inteso Sanpaolo (kar je menda časovno sovpadalo tudi z Mirandinim intervjujem v Sobotni prilogi Dela…)… In če tretji kandidat za Arharjevo mesto, Jašovič, ni ravno goreč lobist – niti zase ne (za funkcijo se je pred leti potegoval ravno z Arharjem in se pred konfrontacijo umaknil), pa se funkcije v ZBS naj ne bi kar brez boja odrekla Festićeva. Festićeva (pred dnevi se je v javnosti pokazala z bivšim predsednikom države Milanom Kučanom) lobira neposredno pri Arharju, pravijo naši sogovorniki.

Vendar pa se utegne zgoditi, da bo imel Arhar manjši vpliv na kadriranje svojega naslednika, kot ga je imel recimo na zadnje kadrovanje v Svet Banke Slovenije. Trije od štirih novih viceguvernerjev so namreč njegov predlog, in kot že zapisano: V nobeni normalni državi se ne bi moglo zgoditi, kar se je pri nas – da predsednik države dopusti, da so ključni organ bančnega regulatorja napolnili s kadri šefa lobističnega združenja.

Ker Arharju menda postaja jasno, da ne bo izbiral svojega naslednika, pa ima popolnoma v rokah, kdaj bo odšel iz vodilne funkcije v ZBS. Zato se menda še ne bo poslovil v kratkem.