Kaj delajo tajne službe glede preiskave dogodkov povezanih z drugim tirom in Luko Koper?

Zgodba o drugem tiru pravzaprav še najbolj spominja na izgradnjo italijanske avtoceste A – 3 Salerno – Reggio Calabria, ki jo gradijo že več kot trideset let. Odločitev, da je treba Calabrio z avtocesto povezati z osrednjim delom talije, je padla že leta 1964, pred tem so začeli gradili znamenito avtocesta A -1 Autostrada del Sole (Avtocesta Sonca) do Neaplja. Zaradi nasprotovanja mafije, da se Sicilijo in predvsem Calabrio poveže z osrednjim delom države, pa cesto gradijo že celih trideset let in še do danes ni popolnoma končana. Zaradi vpletanja mafije, je državni projekt in največje javno delo v Italiji požrl na milijarde in milijarde evrov in danes nihče ne zna izračunati, koliko je pravzaprav vse skupaj stalo.

Podobna zgodba je izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo, ki zaposluje vse slovenske vlade od osamosvojitve naprej, intenzivno pa od vlade Toneta Ropa, od leta 2004 pa do danes. Vse vlade so si na tem projektu polomile zobe ne glede na barvo koalicije. Spomnimo na idejo logističnega holdinga, ki so ga neuspešno načrtovali že prva vlada Janeza Janše in vlada Boruta Pahorja, pozneje pa kratek čas tudi minister za infrastrukturo Samo Omerzel.

Kako je mogoče, da predsedniku vlade, tokrat Miru Cerarju nihče, niti njegova tajna služba, ne pove, kaj se dejansko dogaja v ozadju drugega tira, in zakaj takšno strahovito nasprotovanje vladnemu zakonu o drugem tiru? Scenarij je podoben kot pri vseh drugih vladah, ki so do sedaj poskušale z izgradnjo drugega tira. Najprej medijska histerija, da brez drugega tira ne moremo več niti minute in da bi moral biti zgrajen že včeraj. Potem, ko infrastrukturni minister Peter Gašperšič najprej izrazi dvom v projekt drugega tira in ga mediji dobesedno raztrgajo še preden prevzame ministrsko mesto, pa sedaj, ko je zakon o drugem tiru na klopi parlamentarcev, nič več ni v redu. Tisti, ki sprožijo histerijo okoli drugega tira, potem v naslednjem koraku medijsko in drugače napadejo z vsemi topovi celotni projekt.

Nič več ni v redu, niti cena oziroma finančna konstrukcija, niti sodelovanje Madžarske v projektu, potem vprašanja zakaj en tir, zakaj ne dva, skratka celotna zadeva je podobna skrivnostnosti starogrške in egipčanske Sfinge, ki je v stari Grčiji popotnikom postavljala (do Ojdipa) nerešljivo uganko. Ključno vprašanje je, kaj delajo slovenske tajne službe glede dogajanja v Luki Koper in v povezavi z drugim tirom. Kakšne so njihove ugotovitve glede ozadja celotnega dogajanja, saj gre nenazadnje za ključne strateške prioritete države, kjer je velik interes tujih držav, od sosednje Italije, do Madžarske, Avstrije in Nemčije. Kako je mogoče, da vlada ne sprevidi, da je drugi tir past, na katero se je do sedaj ujela vsaka vlada, ne glede na njeno politično orientacijo oziroma barvo koalicije. Tokrat so “bad guys” Madžari, ki se jih spretno uporablja za rušenje projekta drugi tir in s tem seveda posredno za rušenje vlade.

Da ne bo pomote, vpletanje Madžarske vlade v drugi tir, predvsem preko famoznega podjetja TTI in Dieterja Kassa, nikakor ni nedolžno, saj gre za precej problematično operacijo pranja denarja, ki smo jo opisali v članku: “Brez odobritve Bruna Koreliča ne bo drugega tira”. Prav na tej točki bodo v nadaljevanju, v kolikor bo prišlo do sprejema vladnega zakona o drugem tiru, nasprotniki rušili projekt drugi tir. To bo seveda glede na dostopne informacije precej enostavno delo. Po drugi strani pa, zaradi razpisa za evropska sredstva, vlada ne more odstopiti od partnerstva z Madžari, ki je skrajno problematično, saj bomo posojilo preplačali, prav tako pa bo morala vlada dati koncesije madžarski strani, kar je problematično, saj mora Luka Koper, kot tudi celotna infrastruktura povezana z njo, ostati odprta za interesente pod enakimi pogoji.

In kdo so good gays? Mediji so javnosti kot dobre fante predstavili Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir, ki ga predstavlja koordinacijski odbor (dr. J. P. Damijan, mag. M. Marc, dr. J. Mencinger, dr. M. Pavliha, mag. E. M. Pintar, R. Sever, S. Štrajn). Večinoma prihajajo iz SINTEZE – Koalicija civilne družbe za prenovo, ki je bila ustanovlejna kot Gibanje za družbeno prenovo med marcem in oktobrom leta 2011, se pravi v času pred uličnimi protesti v letih 2012 do 2014. Val protestov, ki so od konca novembra 2012 potekali v različnih mestih po Sloveniji, predvsem Ljubljani in Mariboru, sicer ni imel enotnega vodstva. Dogodki naj bi bili od začetka spontani, organizirani predvsem s pomočjo spletnih socialnih omrežij, kot je Facebook.

Bežen pogled na delovanje Gibanja SINTEZA, v okviru katerega deluje KCD – Koalicija civilne družbe za prenovo, in iz katere je skadriran Svet za civilni nadzor projketa Drugi tir kaže na to, da gre za izredno dobro organizirano civilno – “družbeno gibanje”, ki poleg spletne strani upravlja tudi s številnimi drugimi orodji, kot so na primer video vsebine, skratka vzorno organizirana civilna družba, bi rekli na prvi pogled. Seveda se tukaj ne bi spuščali na raven trača, vendar kot je v enem od svojih blogov zapisal ključni akter zgodbe Jože P. Damijan “so osebna razmerja običajno ključna za razumevanje ozadij oziroma, zakaj se določne stvari zgodijo, če in kot se zgodijo”.

Seveda ni namen, da bi se na tej točki spuščali v ozadje uličnih protestov, ampak je pozornost namenjena predvsem Svetu za civilni nadzor projekta Drugi tir, ki zadnje tedne aktivno vstopa na politični oder kot zavidanja vreden in močan nasprotnik predloga vladenga zakona o drugem tiru. Ne samo identičen zakon, kot ga je predlagala vlada, je v proceduro vložila zakon tudi civilna iniciativa Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir. Preko poslanca Andreja Čuša, ki je pomagal civilni iniciativi, da je prehitela vladni predlog. Do tu vse lepo in prav, saj je težko oporekati skrbi civilne družbe pod imenom SINTEZA-KCD oziroma njihovim projektom za uspešno uveljavitev pričakovanih sprememb, ki so jih maja 2013 predstavili v iniciativnem odboru:
“Uglednim, kompetentnim, aktivnim državljanom omogočimo, da so mimo strank izvoljeni za poslance DZ in druge funkcije;
Uveljavimo ustavno načelo vladavine ljudstva (referendum, možnost odpoklica poslancev in drugih funkcionarjev);
Izkoreninimo klientilizem in korupcijo v politiki in širše v družbi; Uveljavimo pravno državo – prioritetno obrnjeno dokazno breme za dokazovanje izvora premoženja in ne – zastaranje; Suvereno upravljamo Slovenijo v skupno dobro”.

Dvomi se začnejo z vprašanjem, kdo nadzira nadzornike, in kdo jih plačuje? Predvsem, kdo financira spletno stran in bogato videoteko omenjene organizacije. Pri tem je zanimivo, da je SINTEZA bila ena od ključnih organizatorjev lanskih protestov v Luki Koper oziroma pri protestih, ki so v Kopru potekali pod sloganom shod Vstala Primorska z značilnimi sovjetsko-jugoslovanski simboli in z angleško skrajnodesničarsko retoriko. Če pustimo ob strani polemike o tem, koliko bo kaj stalo, in kje in ali je projket DT precenjen ali podcenjen, gre v ozadju za veliko bolj usodna geopolitična vprašanja in ne samo za denar. Pri tem je zanimiv eden od zadnjih nastopov Marka Jazbeca v oddaji Tarča junija 2016, “da je bila Luka Koper nazadnje urejeno podjetje pod vodenjem Bruna Koreliča, katerega zelo cenim, ostalo je zgodovina, ostaja nam le prihodnost”.

Svet-DT Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir (Svet), ki naj bi nastal kot organizirana državljanska pobuda z namenom, “1) da bo pri izgradnji ustreznejše železniške povezave Kopra s srednjeevropskim zaledjem lahko tudi civilna družba vplivala na sprejemanje optimalnih rešitev in 2) da bo z ustreznim, strokovnim in poglobljenim nadzorom trajno deloval v smeri preprečevanja neupravičenega in nepreglednega trošenje javnega denarja. Svet, ki je neodvisen in samostojno delujoč civilnodružbeni organ, lahko izvršuje svoje poslanstvo zgolj s pomočjo javnosti, kateri preko medijev redno posreduje ugotovitve in preverjene informacije. Ugotovitve Sveta pa so, žal slabe. Celoten projekt vlada in njene inštitucije vodi nepregledno, z neupoštevanjem številnih predpisov in zlasti z neupoštevanjem modrosti »dobrega gospodarja”.

Vendar se zdi, da je Svet – DT v celotni zgodbi, kljub nedvomno dobrim namenom, zgolj statist, ki je zlorabljen, kjer je ključno vprašanje, ali bo Slovensko primorje vezano na Ljubljano preko drugega tira Koper Divača, ali pa gre v ozadju za kalkulacije, vezane na severno Italijo. Tu pa se zopet vrnemo na začetek in na gradnjo avtoceste A3 v Calabrii, katere izgradnjo je v celoti prevzela mafija. Problem infiltriranja mafije pa ni vezan samo na izgradnjo znamenite avtoceste, ampak tudi v pristanišče Gioia Tauro, ki jo je mafija v celoti prevzela in tako popačila celotno gospodarsko sliko Sicilije.

Gioia Tauro je eno največjih kontejnerskih pristanišč v Sredozemlju, ki ima strateško lego in v katero po oceni ameriških obveščevalnih služb prihaja 80 odstotkov kokaina iz Kolumbije, namenjenga v Evropo. Prav tako je glavno pristanišče za tihotapljenje orožja. Mafija že vrsto let nadzoruje pristanišče, infiltrirala se je tudi v lokalno politiko. Kontejnersko pristanišče Gioia Tauro je tako zlata jama za mafijo, ki je v celoti prevzela nadzor nad ilegalnimi posli in luko. Vse to je trajalo do leta 2008, ko je DIA aretirala enega od šefov klana ter 18 podjetnikov, vključno z lokalnim županom in podžupanom. Oba sta bila obtožena pomoči pri infiltriranju mafije v lokalno politiko in sodelovanja z njo.