Janez Janša – Na vrhu Olimpa je vedno samotno

V nagovoru predsednika SDS Janeza Janše na kongresu v Mariboru je pravzaprav najbolj zanimiv tisti del, v katerem Janša govori o tem, da je, “magična številka v formuli prihodnjega slovenskega uspeha, številka ena. Vse se namreč začne pri enem človeku. Človeku, ki je svoboden in odgovoren, ki se sprašuje, sprašuje druge, ki išče odgovore. Pri enem glasu. Enem članu. Enemu, ki je pogumen. Enemu, ki se upre, ko ne gre več drugače. Enemu, ki spozna, da je cesar gol. Začne se pri pripravljenosti enega, da je aktiven. Ne pri mnogih, pri enem”.

Ali je Janša imel v mislih sebe ali nekoga drugega, ki ga je oblast kot posameznika transformirala v množico atomiziranih in odtujenih individuumov, je pravzaprav manj pomembno. Sam namreč, kot zagrizen alpinist, najbolje ve, da je na vrhu vedno samotno. Čim bolj greš proti vrhu tem, bolj si osamljen. Na koncu ostaneš sam na vrhu. Na vprašanje, koliko časa bo ali bodo še vztrajali, je Janša strnil v eno od pomembnih sporočil kongresa. Njegov odgovor na vprašanje, koliko časa se bodo še borili, je bil “dokler bo to treba”.

Morda je Janšo še najbolje razumel njegov prijatelj, madžarski premier Viktor Orban, ki mu je pravzaprav, resnici na ljubo, namenil največ pohval in tudi največ časa. Orbanov obisk je bil resnici na ljubo tudi vrhunec kongresa v Mariboru. Novinarje je predvsem zanimalo, kaj bo Orban povedal okoli financiranja drugega tira, ki pa ga ni omenil niti z besedico v svojem kongresnem nastopu. Kasneje pa je menda dejal le, da je gradnja drugega tira notranja zadeva Slovenije: “če hoče drugi tir graditi, ga bo gradila, če ne pa ne”.

Janez Janša pa je o drugem tiru dejal: “Sedaj so svoje apetite preusmerili na drugi tir Koper- Divača. Kilometer elektrificirane železniške proge danes v Evropi stane povprečno med 5 in 7 milijoni evrov. Če je takšna proga v tunelu na zahtevnem terenu, do 18 milijonov. Pri nas pa terjajo od davkoplačevalcev več kot 50 milijonov za kilometer proge. Več kot 50 milijonov evrov kljub vsem primerjavam in izračunom. To norost moramo zaustaviti. Seveda potrebujemo sodobno železniško povezavo do Kopra, vendar ne na ta način in ne za to ceno. Če z velikim pokom oziroma z afero Patrio ne bi rušili naše vlade leta 2008, bi drugi tir že zdavnaj imeli, in to za normalno ceno. Pa posodobljene železnice v celi državi tudi. Sedanji koruptivno zastavljen vladni projekt pravzaprav drugi tir še najbolj ogroža. Z denarjem, ki ga želijo ukrasti preko pretirane cene, lahko zgradimo preko 300 novih šol, vrtcev ali športnih dvoran po celi Sloveniji. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da je aktualna Cerarjeva vlada le izvrševalska lutka, saj ji je šef Foruma 21 javno zagrozil, da na drugem tiru ta vlada pade ali obstane.”

Janšo je Orban opisal kot “kot neizprosnega demokrata ter borca za svobodo ter kot osebo, ki ve, da sence komunizma sežejo daleč. Tudi mi, na Madžarskem vemo, da ima postkomunistični svet dva zakona: prvi zakon je, da se tovariši ne izgubijo in se samo pretvorijo. Drugi zakon je, da če jih preženejo skozi vrata, priplezajo nazaj skozi okno.«

Orbanov obisk je bil simboličen, saj je leta 2004 nastopil na volilni konvenciji SDS in kmalu zatem je stranka zmagala na parlamentarnih volitvah.

Kongres SDS je pravzaprav bil kongres novih obrazov predvsem, ko gledamo sestavo delegatov, saj je bilo veliko mladih in novih ljudi, ki jih nismo srečevali v politiki. Novinarji so v šali dejali, da gre pri SDS pravzaprav za stranko novih obrazov s starim predsednikom. Razen izvršilnega odbora, ki ga poleg Aleša Hojsa sestavlja še nekaj predsednikovih mož SDS-a, med njimi Vinko Gorenak, Branko Grims, Zvone Černač, France Cukjati, ki so Janši stal ob strani, ko je bil šest mesecev v zaporu.

Morda je zanimivo, da so na kongresu SDS, poleg Orbana, bili prisotni tudi predsedniki nekaterih strank slovenskega desnega političnega pola, in sicer predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin. Predsednica NSi Ljudmila Novak se mudi v tujini in je udeležencem kongresa poslala lepe želje z opravičilom. Za prisotnost na kongresu je pooblastila člana izvršilnega odbora NSi Janeza Pogorelca, ki pa so ga na vhodu zavrnili.

Preden se vrnemo k začetni temi in sicer k izvolitvi Janeza Janše za predsednika, ki stranko vodi že od leta 1993 še zanimivost, da je bil izvoljen s 666 glasovi delegatov. Številka 666 je sicer simbolična, za nekatere je to angelsko število, za druge hudičevo. Številkofile bo zagotovo zanimal pomen števila 666. Znano je kot število zveri in satana, srh pa zbuja predvsem zaradi številnih filmov, v katerih je bilo z njim ožigosano poosebljeno zlo. Kakor za koga.

Dolžino politične kariere, ki jo ima za sabo Janez Janša, bi težko primerjali s katerimkoli evropskim politikom. Morda mu je blizu Jacques Chirac, po katerem so Francozi posneli dokumentarni film – Dans la Peau de Jacques Chirac (V koži Jacquesa Chiraca). Francozi so se strinjali, da njihovemu predsedniku ni lahko – enajst let na čelu države, v kateri je bilo vedno več nezadovoljnih, bi utrudilo vsakogar. Tudi Janez Janša se je zdel nekaterim utrujen po številnih političnih bitkah. Istopala pa je Urška Bačovnik v podobni kreaciji kot Melania Trump in Brigitte Macron na inauguraciji svojih soprogov.

Chiraca so v dokumentarcu predstavili kot osamljenega vladarja. “Kot bi živeli v Shakespearjevem času. Kralj je osamljen, saj je politično ugonobil vse tekmece in veliko prijateljev. Zelo osamljen je,” je zapisal novinar Franz-Olivier Giesbert, ki je Chiraca dobro poznal in veliko “skrivnosti” razkril v knjigi Tragedija Jacquesa Chiraca. Francozi so bili presenečeni, Giesbert pa je še naprej trdil, da ni predsednikov sovražnik, ampak le razočarani državljan.

Če bi iskali literarno primerjavo za Janeza Janšo, je zanimiva usoda ruskega pisatelja Vladimirja Nabokova. Zaradi njegovega junaka Humberta Humberta v slovitem romanu Lolita, so se Rusi Nabokova vedno sramovali. Pred desetletjem pa je bilo njegovega izgnanstva (vsaj simbolično) konec. V Sankt Peterburgu so mu namreč postavili spomenik Vladimirju Nabokovu (1899-1977). Bronasti spomenik je postavljen v avli filološke fakultete, njegov avtor je Vasilij Azemša, pa je parski kompoziciji dal umetnik naslov: “Osamljeni kralj, ker je, kot je poudaril, “tisti, ki je kralj, vedno osamljen”.