Milan Balažic v knjigi Diplomatska vojna za mejo med SLO in HR sesul Boruta Pahorja, ki je pri arbitražnem sporazumu pokleknil pred hrvaškimi pritiski in izsiljevanji
Arbitražni sporazum kot reševanje vojaka Boruta, ali kako je Pahor bolj zaupal hrvaški politiki kot lastni diplomaciji
Knjiga “Diplomatska vojna za mejo med Slovenijo in Hrvaško”, ki se je pisala kot neke vrste osebni dnevnik nekdanjega diplomata Milana Balažica v času, ko je bil drugi človek zunanjega ministrstva. Od konca leta 2008 do leta 2011, torej ravno v času, ko je nastajal arbitražni sporazum. Balažic razkriva ozadje nastajanja arbitražnega sporazuma.
“Šlo je za konflikt izjemnih razsežnosti, vsaj kar se Slovenije in Hrvaške tiče, kajti obe državi sta potegnili v ta konflikt vse svoje sile, razen oboroženih,” ugotavlja Balažic. Na simbolni ravni diplomacijo, politiko, skratka vse, kar je bilo na voljo – medije – v ta spopad. Lahko bi ta spopad opredelili kot vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo potegniti Hrvaško iz Balkana v Evropo, ali bo Hrvaški uspelo potegniti Slovenijo nazaj na Balkan. V knjigi opisuje tudi nek dogodek, ko komisar Oli Rehn na neki točki besednega spoprijema med zunanjima ministroma Žbogarjem in Jandrokovićem oba vrže iz pisarne.
“Na Zunanjem ministrstvu imate jastrebe, tako imenovane jastrebe, to se pravi diplomati, ki se zavzemajo za trša pogajalska stališča s Hrvaško, na drugi strani imate predsednika takratne vlade Pahorja in kabinet predsednika vlade, ki jih imenujem golobi, ki želijo torej, mehkejša stališča in pridobiti sporazum tako rekoč za vsako ceno. Ravno zato, ker smo na zunanjem ministrstvu imeli težave s kabinetom predsednika vlade, smo si izmislili institucijo uradnega govorca, ki sem jo sam opravljal tista leta in neko igro, kjer je skratka mehke, prijazne tone igral zunanji minister Samuel Žbogar, tiste trde, ki so bili potrebni, za to da se je Hrvaška zavedla, da je igra resna, pa sem prevzel nase.
Včasih smo bili skupaj, dostikrat pa je predsednik vlade pravzaprav šele iz novinarske konference izvedel, kakšna so stališča Slovenije in dostikrat smo dobivali tudi iz strani Olija Rhena in Bildta pozitivne odzive na te konference, ker je bilo lažje potem voditi politiko in tudi posredovanje. To povem zato, ker želim izpostaviti, da je predsednik vlade Pahor takrat soliral. Da ni obveščal zunanjega ministrstva, da se ni posvetoval z diplomacijo oziroma je to počel zelo redko, pa tudi o stvareh, ki smo se dogovorili, je hitro menjal stališče, kot robce tako, da včasih sami diplomati nismo vedeli, kakšno stališče zagovarja predsednik vlade. Na eni strani mu je takrat stal koalicijski partner Erjavec, ki je takrat izjavil, to je v knjigi tudi posebej zapisno, da naj Slovenija pusti Hrvaško v EU, da meja ni važna. To je bilo stališče Erjavca leta 2009.
Lahko rečem, da so bili trenutki, ki so jih nekateri opisali tudi kot “vojna med kabineti”. Sanader je kot buldožer ril po evropskih prestolnicah in zagovarjal hrvaška stališča, pri predsedniku slovenske vlade Pahorju, pa smo opazili neko politično manekenstvo in ko smo se res borili za to, da je Pahor dobil eno uro sprejema pri francoskem predsedniku Sarkozyju, on v celi uri ni niti omenil arbitraže in ključnega zunanje-političnega problema Slovenije. Mi smo bili zgroženi nad tem.
Želim povedati, da je takratni predsednik vlade Pahor pokleknil pred hrvaškimi pritiski in izsiljevanji. Zakaj? Nekateri se boste spomnili 10. julija 2009, ko je nek čuden možakar prišel v Slovenijo z namero, da izvede atentat na predsednika Pahorja.
Pozneje se je ugotavljalo, da na tem gospodu Zagajskemu, so prstni odtisi hrvaških tajnih služb. Poleg tega, tisti večer hrvaška dalekovidnica – HRT, zelo od blizu, z večih strani fokusira vikend Pahorjeve partnerice na Hrvaškem. To so seveda pritiski, ki so se stopnjevali vsak dan in takrat sta in Zunanji minister in Predsednik Države, torej Žbogar in Türk ugotovila, da je Pahor največje slovensko tveganje v tem spoprijemu s Hrvaško.
V tistih trenutkih 10. julija je tudi šef kabineta Arih takrat dejal, da pravzaprav se gremo igro reševanja vojaka Boruta, kar preprosto pomeni, da v tistih trenutkih predsednik vlade ni bil na ravni svoje naloge. Zdaj iz spodobnosti ne bom omenjal njegovih psihičnih stanj in raznih substanc, ki so spremljale ta psihična stanja. V tistem trenutku seveda Pahor ne čaka, kaj se bo na hrvaškem zgodilo, ampak poleti v objem nove predsednice vlade Kosorjeve. Tako predsednik države, kot zunanji minister, sta naročila diplomatom naj to preprečimo. Imam citat, ki mi ga je osebno povedal predsednik Türk: “Pahorja je treba umiriti, in počakati. V tem nismo bili najbolj uspešni.”
Vsakodnevno hrvaška vojaška letala nenehno kršijo slovenski zračni prostor. Pahor je seveda preprečeval objave v medijih teh novic zato, da se ne bi slovenska javnost usmerila proti sporazumevanju s Hrvaško. Od tega trenutka naprej lahko rečem, da se Pahor umika, da popušča in to včasih do te mere, da smo se spraševali na zunanjem ministrstvu, kaj se dogaja s predsednikom vlade. Trakoščanski dogovor 31. julija 2009 ni pomenil nič drugega kot to, da bo Hrvaška šla v EU brez prej določene meje. Izjemen popust, ki smo ga dali Hrvaški. Pahor je ta dokument o tem skrival pred lastno diplomacijo, pred zunanjim ministrstvom in smo po ovinku potem prišli do tega dokumenta. Pahor je bolj zaupal in nasedal hrvaški politiki, kot je zaupal svoji lastni diplomaciji, pa tudi lastni opoziciji. Pahor ni obveščal opozicije, kaj se dogovarja, zato je prišlo do konflikta in pozneje do nepotrebnega razkola v slovenski politiki in do referenduma, ki ne bi bil potreben. Res je tudi, da je seveda Janša postavil svojo ceno za dogovor, to je koalicija med SD in SDS in to, da naj Pahor ustavi sodni pregon proti Janši zaradi Patrije. To je bila njegova cena, da skratka gredo zadeve znova skupaj v slovenski politiki. Rupel je pa meni osebno tudi povedal in to imam dokumentirano, da SDS ne bo dovolila, da uspe tej vladi in da se kulturni boj nadaljuje. Na drugi strani Pahor želi sporazum za vsako ceno, samo da se vpiše v zgodovino, ker če uspe, je nagrada na strani predsednika vlade, če pa ne uspe, potem bodo pa krivi Žbogar, Balažic, slovenska diplomacija, pa še kdo. Pahorju smo za pogajalca, za tehničnega pogajalca s Hrvaško podtaknili izkušenega diplomata Iztoka Mirošiča in ko se je vračal iz pogovorov, je poročal o tem, da se nepremišljeno popušča in da se s tem odpira vrata na stežaj hrvaški prevrtljivosti. Drugič je prišel nazaj, nam je poročal, da zaradi Pahorja, nas Hrvati režejo kot salamo. Ko se je tretjič vrnil je njegov sklep bil, da Pahor ne potrebuje uradnega govorca ampak uradnega misleca.
Hkrati je pa Pahor od diplomacije zahteval, da gre v odkrit spopad z opozicijo, z Janezom Janšo, kar sva midva z Žbogarjem takrat zavrnila, ker sva zavrnila politizacijo diplomacije. To se ne sme zgoditi. In v zahvalo je potem Pahor v nekaterih javnih izjavah “bruhal” po slovenski diplomaciji, izjavil je, da mu gre na bruhanje in tako naprej in seveda je zmanjšal finančna sredstva slovenske diplomacije. V tem času, ko smo jih najbolj potrebovali za naše akcije diplomacije po evropskih prestolnicah. Za razliko od nas, je Hrvaška diplomacija imela na voljo neomejen finančni resor, s katerim je lahko korumpirala evropske politike. Da ne bo pomote. Slovenska diplomacija je bila za kompromis, torej za arbitražni sporazum, toda za boljša slovenska izhodišča, ki bi jih takrat lahko dosegli, če Pahor ne bi sproti izničeval teh naših poskusov in tega našega truda. V nekem trenutku je vrh zunanjega ministrstva bil na točki, da rajši dovoli padec Pahorjeve vlade, kot pa da se gre v podpis tako omejenega Arbitražnega sporazuma. Povedali smo, da ne gremo, da noben diplomat ne bo šel v Zagreb s Pahorjem podpisovati takšnega sporazuma in tudi ne v slovenski Parlament zagovarjati takšen arbitražni sporazum, tako da je Pahor doživel upor lastne diplomacije. Tega seveda nikoli ni bilo v javnosti, vam pa danes lahko povem, kako se je zadeva odvijala, ker mislim, da so stvari pomembne, da se povedo.
Zgodi se to, da po tem 26. oktobra 2009 Pahor, brez posveta z lastno diplomacijo, odide v Zagreb, pred tem pa se njegov svetovalec za zunanjo politiko Marko Makovec kar po telefonu pogaja, tako z levo roko, o zadnji različici arbitražnega sporazuma, ne. Škoda je bila storjena in Mirošič nam je potem poročal, da tehničnih pogajanj, pravzaprav sploh ni bilo … Mi smo javnosti govorili, da obstajajo zdaj tehnična pogajanja, v resnici, kot je sam rekel, ne, je Slovenija, zaradi Pahorja na vse zahteve, ki so prišle iz Zagreba, pristala. S tem je padla še časovnica, se pravi: “Dogovor o meji ne bo sklenjen, preden bo Hrvaška stopila v EU”; in s tem smo izgubili, seveda iz rok, en pomemben element vpliva na to, da se meja dokončno dogovori. Diplomati smo bili do te mere obupani, da je Žbogar celo sklical, oz. organiziral tajni sestanek s Kučanom, samo zato, da Kučan vpliva na Pahorja, da naj vendarle postavi nekoliko bolj trde pogoje v tej končnici pogajanj, z ne preveliko uspeha. Torej Pahor odide, po tem, v začetku novembra v Stockholm podpisat arbitražni sporazum, to kar je znano, brez podpore opozicije, pa tudi brez podpore slovenske diplomacije, ali pa vsaj rečem vrha zunanjega ministrstva.
Dobili bi lahko več, če bi slovenska politika takrat, s Pahorjem na čelu, bolj odgovorno in bolj odločno vodila ta pogajanja. Tako da, Pahorja opisujem v tisto linijo ljudi od Kardelja, pa Bavčarja 91, pa Erjavca s temi izjavami, okroglimi, kakršne ima, ki so škodili slovenski stvari in za politično odgovornost upam, da bo, hm, poskrbelo ljudstvo, tudi za primernost, za oceno primernosti obeh ljudi za funkcije, ki jih zasedata, ne.«
A imamo kakšen zakon ki sankcionira izdajo narodnih interesov? Po moje je tole zrelo za kazenski pregon.
Ja, prav vse verjamem. Se pa zelo čudim, da se o tem takrat ni govorilo !!!
Takrat, ko je bil čas še kaj narediti. Se vam zdi, da ima premier res tako moč ? Da lahko takole solira ? Glede na položaj in neumnosti sedanjega premiera , mislim , da ne !!
Torej ? Bomo sploh kdaj izvedeli vsaj približno resnico o tem, kako premieri eden za drugim izgubljajo bitke za Slovenijo ?
Morda bi bil tudi tu potreben človek kova R. Pezdirja ??
Saj ste poslušali intervju, ali ne ?O silni UDBI – za katero mnogi državljani še danes ne verjamejo, da še deluje ??
Saj ima prav. Tako je – verjetno – res bilo.
Pa vendar. . . . . . .takrat je bil tiho ?? Zakaj ? Kaj pa počno ti silni uradniki na ministrstvih pristojnih za te zadeve ? In kaj so delali ostali vodilni možici??
Razumemo Balažic,da je hudo,ko te odstranijo od korita.Smiliš se nam ne,ampak razumemo.
POLITIKALIJE
Glede na predhodno politično delovanje obeh akterjev opisanih Milana Balažica in Boruta Pahorja, bi se dalo reči, da eden brez drugega ne moreta in se njuni zgodbi na veliko prepletata ter zapletata, ko doseže vrhunec Milanov predčasni odhod iz MZZ. Glede na to, da je knjiga izšla prav sedaj, bi se dalo reči, da gre za politični boj, ko so pred vrati tudi predsedniške volitve, pa tudi kasnejše državnozborske, saj so se priprave kot zgleda že začele. Politični pluralizem je zelo težko razumeti, zlasti s pozicije vladajočih ali pač tistih, ki imajo oblast in zelo težko tudi objektivno tehtati vsako njihovo izrečeno misel ter dejanje.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Bala%C5%BEic
KARL VIKTOR ERJAVEC
http://www.mladina.si/91519
“Hvala bogu, da je Damijan odstopil.”
Minister KAREL ERJAVEC, v Trenjih, o odstopu svojega vladnega kolega.
IZJAVE TEDNA
»Smatral sem, da je draginjski dodatek lahko dobra rešitev, če je to predvolilna poteza, pa toliko bolje.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v oddaji 24 ur, o dveh muhah na en mah
„Res je, da imam lastnost, ki zavaja – lahko delujem zelo nežno. Ljudje si vedno mislijo: tale je pa tako mehak.“
Obrambni minister KAREL ERJAVEC v Jani o mehkosti
“Jaz še nisem za odlagališče. A si to mislil? Da bi me zdaj odložili ven iz koalicije? A tako, kot špecialen odpadek?”
Obrambni minister
KAREL ERJAVEC, v 24 urah, v “smučarskem” dialogu z Janezom Podobnikom.
IZJAVE TEDNA
»Ministrstva za okolje ne razumem kot odlagališče, čeprav je ena od
perečih težav, s katerimi se ukvarjam, ravno problematika odlagališč.
Lahko mi verjamete, da bom težave z odlagališči zelo uspešno rešil. Ali
zame osebno pomeni, da sem postal del odlagalnega programa, bo pokazala
prihodnost.«
Okoljski minister KAREL ERJAVEC, v Magu, o odpadnem materialu
http://www.mladina.si/46639…cookieu=ok
ZBOGOM IN HVALA ZA VSE KANTE
Minister Erjavec potrdil, da gre za najbolj transparenten odstop doslej
Karl Erjavec, velik in transparenten tudi med odstopanjem.
“Vsak fant razume, če ga punca ne želi več,” je povedal minister Karl Erjavec
v čustveno obarvanem odstopnem govoru. “Žal mi je, da koalicija ni
delovala kot družina. Vedno je šlo le za trojček,” je še pojasnil s
svingerskega stališča in oznanil: “Oznanjam, da odstopam z mesta
ministra. Morda se vidimo kdaj drugič.” Bivši okoljski minister, bivši
obrambni minister, bivši član LDS in bivši član SLS je posebej za
Mladinamit izjavil: “Karli so bili zmeraj veliki” in v kratkem najavil
izid avtobiografije z naslovom Če že letim, potem bom s falconom.
Številnim oboževalkam, ki jih skrbi, kaj bo Karl Erjavec
počel zdaj, sporočamo, da se bo v miru posvetil svoji veliki ljubezni
iz mladosti, ko je romanticiral o tem, da bi študiral slikarstvo in
živel na Montmartru v Parizu, a mu je oče svetoval, naj se zaradi
možnosti zaposlitve rajši odloči za študij prava, češ da lahko slika
tudi v prostem času. “Nisem namreč tak tip človeka, da bi se zapil in
zaslovel šele po smrti. Tudi slikarstvo je posel. Pomembno je, da znaš
navezati stike in poiskati prave mecene. Mislim, da bi mi to šlo dobro
od rok,” dodaja Erjavec, ki ne izključuje
sodelovanja z najbolje prodajanim slovenskim slikarjem Juretom Jurčkom
Cekuto, s katerim naj bi po naših informacijah v kratkem ustanovila
umetniško kolonijo z delovnim imenom Konfiguracija.
http://www.mladina.si/49577…mit-st-742
»Če so Finci osumljeni, so verjetno morali nekomu nekaj dati.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC v 24ur, o definiciji korupcije
IZJAVE TEDNA
“Imam hladno orožje, nož, ki sem ga dobil na Finskem. Vendar je privit na podstavek.”
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v Nedeljskem dnevniku, o svoji osebni oborožitvi.
TEATER ERJAVEC
“Ne gre za zavajanje, ampak gre za nerazumevanje te moje izjave. V
tistem času, ko sem to govoril, za 63 milijard bomo dobili 135
oklepnikov, je bil razpisni postopek že v teku. In v okviru razpisa, v
okviru tistih konfiguracij, ki jih je razpis vseboval, sem rekel, da 135
vozil ne bo stalo več kot 63 milijard. In dejansko so stala 61,9
milijarde, ker smo se dobro pogajali. Kot veste, sama pogodba ni vredna
61,9 milijarde, ampak znaša 66,6 milijarde, zato ker smo dodatno kupili
poseben elektronski komunikacijski paket, ki je potreben, da ga vgradimo
že v tem trenutku, ko se vozila izdelujejo. Ker smo imeli izkušnje z
Valukom 6 x 6, ko je bilo to narejeno pozneje in smo zato imeli zelo
hude težave. Slovenska vojska je svetovala, da v okviru te pogodbe, v
okviru tega razpisa kupimo tisto minimalno opremo za elektronsko
komunikacijsko opremo, to se pravi za sistem vodenja in poveljevanja, da
se ne bi srečali z enakimi težavami, kot smo jih imeli pri 6 x 6,” je
med soočenjem s člani parlamentarnega odbora za obrambo v Odmevih posel
61,9 + 4,7 milijarde tolarjev (259 + 19,5 milijona evrov) za vozila 8 x 8
+ komunikacijsko opremo pojasnil Erjavec. Kriv naj bi bil ohlapen razpis, ki ni predvideval točno določene dodatne opreme.
http://www.mladina.si/95244
http://www.mladina.si/11958…a-postopek
MINISTER ZA NALAGANJE IN TEKSTIL
“Naj povem, da se v tem trenutku vlaga v sistemu nekje 1,55 BDP, v naših
ciljih in zavezah do zveze Nato pa imamo zapisano, da se bi ta delež
povečal na 2 %. To pomeni približno v tem trenutku, da namenjamo za
nacionalno varnost okoli 108 milijard letno. Ko bomo dosegli 2 %, bo pa
ta znesek do okoli 140 milijard,” je slovenskim državnim svetnikom na
42. redni seji državnega sveta ob predstavitvi aktualnih obrambnih nalog
razlagal minister za obrambo Karel Erjavec.
“Ne nazadnje, to nam kažejo tudi druge grožnje, kot je na primer ptičja
gripa; včasih niti nismo vedeli za ta problem, ampak v tem globalnem
svetu, ko smo vse bolj povezani, ko so ti stiki zelo intenzivni, se pač
tudi ne samo dobre stvari približujejo, ampak tudi nekatere slabe. Na
primer, v primeru Afganistana naj povem, da se ocenjuje, da gre 75 %
bruto domačega proizvoda iz naslova proizvodnje mamil, in žal ta mamila
najdejo pot tudi skozi Slovenijo, in žal tudi pri naši mladini …”
(proizvodnja opija se je sicer po padcu talibanov precej povečala).
“Moram pa reči, da se kot minister zelo zavzemam, da tisto, kar lahko
dobimo v Sloveniji, kupimo v Sloveniji, od blaga do ne vem česa vsega,
ne vem. Za Muro recimo si ne predstavljam, če ne bi še Slovenska vojska
bila zraven, kaj bi se dogajalo, itn.”
“V Muri izjave ministra nismo razumeli v tem smislu, da je podjetje
odvisno od sodelovanja s slovensko vojsko. Prepričani smo, da tudi
minister ve, da v Muri letno sešijemo prek 2 milijona kosov oblačil in
da bi težko z oblačili za 6500 pripadnikov napolnili kapacitete. Res pa
je, da nam je bilo javno naročilo v letu 2004 dobrodošlo,” nam je poslal
odgovor predsednik uprave Mure Borut Meh. “Skupna vrednost v tem letu
je bila 1,362 mio SIT in je predstavljala 8,5 % prihodkov, s tem da je
bilo naših izdelkov za blizu 40 %, ostalo pa so bili izdelki slovenske
oblačilne, usnjarske in obutvene industrije. Mura je po pogodbi namreč
prevzela dobavo kompletnih službenih oblačil in obutve za slovenske
vojake. V letu 2005 se je obseg bistveno znižal in prihodki iz prodaje
Slovenski vojski so predstavljali blizu 0,5 %.”
http://www.mladina.si/90213…cookieu=ok
»Poglejte, če bom šel na dopust, boste mediji imeli težavo, ker ta
limonada z oklepniki zgleda, da bo trajala do 21. septembra. Pa teli
klici so dosti dragi, pa bolje, da sem tukaj v Ljubljani dostopen, da
vas iz prve roke informiram, kaj se dogaja.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC o dragih klicih v tujino.
“V vojski potrebujemo varno in profesionalno opremo, sicer ne bi bili profesionalci, temveč taborniki.”
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, na tiskovni konferenci, o nakupih nove opreme za slovensko vojsko.
»Jaz sem bil takrat mlad fant in sem bolj igral tenis.«
Obrambni minister KAREL ERJAVEC, v Vročemu stolu, o orožarskih poslih z začetka 90. let.
»Ne moremo vztrajati v koaliciji, ki bo še naprej iskala rešitve za pot
iz krize samo na plečih upokojencev in na socialnem področju.«
Karl Erjavec:predsednik Desusa in zunanji minister
IZJAVE TEDNA
»Morda se mladi, ki ne vidijo pred seboj lepe prihodnosti, zatečejo k
temu, da so nasilni nad starejšimi, in jih izsiljujejo za denar, da
zadovoljijo neke svoje konkretne potrebe.«
Predsednik DeSUS KAREL ERJAVEC, v intervjuju za siol.net, o nasilju mladih nad starejšimi
http://www.mladina.si/iskan…el+erjavec
AFORIZMI tretjič
“Če nimamo denarja, ga pa kupimo.”
Za politika ni pametno, da govori resnico.
Resnici na ljubo, je tudi ne more.
Višje, ko si,
slabše vidiš majhne stvari.
Laž, večja laž, statistika, novinarstvo, politika.
V Sloveniji politika kontrolira kapital,
medtem ko v normalnih državah kapital politiko.
Politika se ne bo več vmešavala v gospodarstvo,
je rekel politik,
ki je bil pravkar imenovan za direktorja
gospodarske družbe.
Treba je izumiti plače politikom,
ki bodo odvisne od njihove uspešnosti.
Takrat, ko politiki mislijo,
da pišejo zgodovino,
je v resnici ponavadi ne.
Zaradi goljufij so izgubili volitve,
vendar so živeli bogato do konca svojih dni.
Veliko ljudi je proti njegovemu imenovanju,
kar pomeni, da je nedvomno pravi kandidat.
Volilcem ni pogledal v oči,
a je vseeno zmagal.
Če bi vsak politik odstopil zaradi napak,
praktično ne bi imeli več politikov.
Ko so zamenjali vse,
so bili zamenjani še sami.
Bili so pri koritu,
dokler niso najprej zamenjali korita
in potem še njih.
Obogateti pomeni krasti tako,
da te ne dobijo.
Beseda kapitulirati izhaja iz kapitala.
Danes je potrebno imeti za dobro pranje danarja
odlične pralne in sušilne stroje.
Najeli so finančnega svetovalca, da je izračunal,
koliko jih stanejo svetovalci.
Kupi za 10, proda za 8 in živi od razlike?
Politik.
Kdo nadzira nadzornike?
Vir:
* Aforizmi, tretjič, 2010, Založba Kapital d.o.o.,naklada 700 izvodov.
http://www.revijakapital.co…i=aforizmi
http://www.revijakapital.co... &zapis=315
* “Je edini finančnik, ki je hkrati tudi aforist in edini aforist, ki je hkrati tudi finančnik”.
Draško Veselinovič, Če nimamo denarja, ga pa kupimo, AFORIZMI tretjič, Založba Kapital, 2010, 700 izvodov;
Vladimir Vodušek nismo vsi neumni. Samo nekateri so ali se delajo. Arbitražni postopek je sprejel Ivan Janez Janša na Bledu, ko mu je Sanader zagrozil s hrvaškimi arhivi. Pika.