Evropski liderji obračajo hrbet Trumpu?

“Evropa je sama”, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel konec maja, od tedaj tudi vse več evropskih politikov glasno nastopa proti Združenim državam Amerike.

Evropa je tiho negodovala že od kar je Donald Trump zmagal na predsedniških volitvah v ZDA novembra lani. V zadnjem času pa je tihi šepet v evropskih kuloarjih postal glasnejši, prva pa je molk presekala nemška kanclerka Angela Merkel.

Angela Merkel je ostro kritizirala ZDA in Veliko Britanijo na predvolilnem shodu v Münchnu, kjer je poudarila, da “mora Evropa vzeti stvar v svoje roke po neuspešnih pogovorih na Vrhu G7”.

“Zdaj je postalo jasno: Evropa se ne more več zanašati na svoje dolgoletne partnerje Veliko Britanijo in ZDA. Naša usoda je zdaj izključno v naših rokah. Minili so časi, ko smo se morali zanašati na druge. To sem jasno izkusila v preteklih nekaj dneh. Evropejci so sami”, je sporočila Merklova na shodu na Bavarskem po Vrhu G7. Merklova in evropske članice NATO tudi še niso pozabile Trumpove zahteve po večjem vplačevanju v proračun zveze NATO in njegove mlačne izjave o skupni vojaški obrambi na letošnjem Vrhu NATO v Bruslju.

Angela Merkel in Vladimir Putin

Njene besede so opogumile tudi nekatere druge evropske politike.

Dva tedna kasneje se je ameriški Senat odločil razširiti sankcije do Moskve, senatorji pa so svojo odločitev dopolnili z odprtimi grožnjami evropskim podjetjem, ki poslujejo z Rusijo na področju energetike.

Zatem sta minister za zunanje zadeve Nemčije Sigmar Gabriel in kancler Avstrije Christian Kern javno obtožila senatorje, da pod masko sankcij lobirajo za interese ameriške plinske industrije. Oba ministra sta nato sporočila, da “ne moreta sprejeti sankcij, ki so nasprotne mednarodnemu pravu in proti evropskim podjetjem, ki sodelujejo pri vzpostavljanju evropske oskrbe z energijo.”

Sigmar Gabriel in Christian Kern

“O tem, kdo nam dobavlja plin in kako, na temelju pravila odprtosti in tržnega gospodarstva, odločamo mi,” sta poudarila Kern in Gabrijel.

Toko ostro stališče razlagajo kot upor Evrope, ki je doslej podpirala ZDA v politiki do Rusije.

Popolni preobrat pa se je zgodil pri človeku, ki se ga ocenjuje z novim obrazom na vrhu Evrope, francoskemu predsedniku Emmanuelu Makronu, ki je z dvema izjavama v intervjuju za velike svetovne medije, postavil Evropo v novo smer.

“Cilj Putina je obnovitev Velike Rusije, saj ocenjuje, da je to pogoj, da njegova država obstane, vendar nima namena oslabiti ali uničiti Evropo,” je novinarjem dejal Macron in jih nato dodatno zmedel z besedami: “Zamenjava sirskega predsednika Bašarja el Asada ni več prioriteta pri reševanju sirske krize in nujno se je potrebno usmeriti na boj proti terorizmu.”

Vladimir Putin in Emmanuel Macron

S temi besedami je popolnoma spremenil politiko, ki jo je Evropa vse doslej vodila. Hkrati se je oglasil še predsednik Češke Miloš Zeman, ki je kritiziral skupne sankcije Bruslja in Washingtona do Rusije, za katere je dejal, da škodijo njegovi državi.

“Suvereni državi se ne bi smelo prepovedati trgovanje s komerkoli želi, samo zato, ker se je neki “Veliki Brat” odločil, da bo proti tej državi uvedel sankcije,” je dejal Zeman.

Miloš Zeman

Očitna je sprememba smeri evropskih politikov, ki se je počasi začela razhajati z Washingtonom.

Sicer pa bo zelo zanimivo videti krmarjenje dvojca Merkel-Makron na Vrhu G20, ko si bodo med drugim gledali v oči tako Trump, Putin, Xi Jinping, Moon Jae-In, Merkel, Makron, Juncker, May, Erdogan, kralj Salman in še bi lahko naštevali. Na Vrhu G20 naj bi razpravljali o boju proti terorizmu, klimatskih spremembah, sirski krizi, ukrajinski krizi, severnokorejski krizi, situaciji v Libiji,… in o bilateralnih temah ob robu Vrha. Vrh G20 bo spremljalo 4800 novinarjev iz 65 držav. Ali bo Vrh G20 uspešen, ki bo letos potekal v “težkih” okoliščinah in kaj bodo voditeljih dvajsetih najbolj razvitih industrijskih držav sveta sporočili ostalemu svetu, bomo videli 7. in 8. julija v Hamburgu. Počakajmo na njihove izjave, pa bomo videli koliko zaveznikov in katere tradicionalne še ima Donald Trump.