Erjavec nervozen, ker mu je Cerar ukradel šov?
Po virih iz zadnjega sestanka vodstva Desusa na tradicionalni lokaciji v gostilni Livada je bil predsednik Desusa Karel Erjavec bil soočen s kritikami, da se zadeva glede demografskega sklada ni premknila z mrtve točke in da Desus izgublja. Da bi bila zadeva še bolj dramatična so zadnje raziskave namerile slab rating Desus-u. Zato izjave glavnih ljudi v Desusu, naj ministrica za zdravje Milojka Kolar zaradi napovedane interpelacije kar sama odstopi. Druga nevrotična točka je nervoza, ker je Miro Cerar parvazprav “ukradel” šov Karlu Erjavcu okoli arbitražnega sporazuma. Poleg tega je Erjavec napovedal, da ne bo sodeloval v referendumski kampanji za drugi tir, kar je presenetilo ostale koalicijske partnerje.
Kot kažejo zadnje izjave ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca v zvezi z arbitražnim sporazumom in njegova ostra retorika do Hrvaške, se slednji očitno že intenzivno pripravlja na morebitne predčasne volitve, saj s svojimi neusklajenimi izjavami s predsednikom vlade (kar je več kot očitno) škodi interesom Slovenije in kot vse kaže zastopa trenutno ozke interese svoje stranke. Tako je minister Erjavec pred prihodom premiera Hrvaške Andreja Plenkovića v Ljubljano izjavil, da od obiska ne pričakuje nič posebnega in ne razume, zakaj Plenković prihaja, če se ne namerava pogovarjati o implementaciji sodbe arbitražnega sodišča. “Če bi bil na mestu predsednika vlade, ga sploh ne bi sprejel.” Medtem ko je premier Cerar napovedal pogovore o implementaciji arbitražne sodbe, saj se je potrebno o tem pogovarjati s hrvaško stranjo.
Kapljo čez rob je Erjavec nalil z zadnjo svojo izjavo, da Slovenija ne potrebuje šestmesečnega roka za implementacijo odločitve, kljub temu, da je ta rok sestavni del odločitve Arbitražnega sodišča. Minister Erjavec meni, da “na morju ta rok ni potreben. Je meja določena in je znana in prvič je arbitražno sodišče s svojo odločbo pravzaprav določilo to mejo.” Erjavec pa ob tem pozablja, da je arbitražno sodišče postavilo tudi rok za implementacijo odločitve in nikjer ne piše, da ta rok velja samo za kopensko mejo.
V zunanji politiki je potrebno imeti veliko modrega potrpljenja, saj se s prehitevanjem, izsiljevanjem, zaletavanjem in nepreudarnostjo lahko doseže ravno nasprotni učinek – oddaljevanje od uresničevanja zastavljenega cilja. Slovenija v tem trenutku nikakor ne potrebuje zaostrenih in poslabšanih odnosov s sosednjo Hrvaško, saj bi to utegnilo škoditi prebivalcem na obeh straneh meje, gospodarstvu in sploh vsestranskim odnosom med državama. Tako napenjanje mišic med sosednjima prijateljskima državama, ki sta članici tako EU, kot zveze NATO, ne bi obrodilo sadov. Taktika uresničevanja arbitražne odločitve mora biti preudarna in predvsem postopna ter s pomočjo zaveznikov v Evropski uniji in predvsem Evropske komisije, ki je tudi sponzor Arbitražnega sporazuma.
Vsakomur je jasno, da je potrebno odločitve mednarodnih sodišč in sklenjenih sporazumov spoštovati, v kolikor želi neka država v mednarodnih odnosih ohraniti vsaj malo kredibilnosti. To je povsem jasno tudi Hrvaški, vendar slednja potrebuje malo več časa, da se z dejstvom sprijazni in najde način kako bo prepričala svojo javnost. Erjavec bi moral razmišljati o uporabi drugega diplomatskega orodja oziroma o nadaljnjih korakih in mehanizmih, ki jih po njegovih besedah ima slovenska zunanja politika že pripravljene, v kolikor bi Hrvaška nagajala pri implementaciji arbitražne odločitve. Nenehno javno tožarjenje in jamranje v Bruslju daje vtis neresnosti in nedoraslosti. V kolikor pa to že počne, pa naj se s premierjem glede tega tudi uskladi.
Da minister Erjavec glede izjav solira, potrjuje tudi izjava predsednika DZ Milana Brgleza, ki je kritično ocenil, da je izjava “ali prehitra ali pa predvsem namenjena notranji javnosti in ozkim strankarskim interesom, nikakor pa ne služi državi.”
Glede na to, da bo čas kislih kumaric trajal do septembra, bi bilo prav, da Karel Erjavec razmisli, ali namerava še ostati v vladi in konstruktivno sodelovati ali pa se bo odločil za njeno destabilizacijo, ki bi nenazadnje oslabila Slovenijo prav in predvsem v času, ko se bo pripravljala nujno potrebna zakonodaja za implementacijo arbitražne odločitve. Dejstvo je, da je v zvezi z odločitvijo Arbitražnega sodišča nehote slavo pobral premier Cerar (kljub nasprotovanju referendumu o Arbitražnem sporazumu) in ne dvojec Pahor – Erjavec, slednji je bil ves čas v senci premiera.
Kar je jasno celi Sloveniji, bi moralo biti jasno tudi predsedniku države, da glede Arbitražnega sporazuma ne bo mogel več nabirati političnih točk, ker se zelo natančno ve, kdo je na Mednarodno arbitražno sodišče v Haag poslal formulacijo slovenskih zahtev, o katerih je slednje tudi odločilo. Utopično je bilo pričakovati, da bo arbitražno sodišče Sloveniji dodelilo teritorialni stik z mednarodnimi vodami, če Slovenija od sodišča tega sploh ni zahtevala.
