Trije požari v obratih za predelavo odpadkov, kot požig Reichstaga – smo priče ekološkemu fundamentalizmu oziroma terorizmu?

Koliko Kemisov, Zalogov in Eko Plastov bo še moralo zagoreti, da bo javnost dovolj senzibilizirana za ekološke probleme?

Neverjetna koncentracija industrijskih požarov v zadnjih treh mesecih – kar trije so se zgodili v obratih za predelavo odpadkov, je milo rečeno čudna, saj je njihova koncentracija večja kot v zadnjih 20 oziroma 25 letih. Zadnji požar v Zalogu 20. julija je vsaj po uradnih informacijah izbruhnil hkrati na večih mestih, iz česar bi lahko sklepali, da je bil požar podtaknjen. 8. junija 2017 je zagorelo v ljutomerskem podjetju Eko Plastkom. Ogenj je povsem uničil skladišče, v katerem so hranili odpadne sveče, plastiko in parafin. Uradni vzrok požara še ni znan, a vse kaže na požig. Še vedno ni jasno, kaj je bil razlog požara 15. maja 2017, v tovarni Kemis pri Vrhniki je izbruhnil velik požar. Ker tam skladiščijo nevarne odpadke, kot so olja, laki, topila, barve in zdravila, so morali evakuirati nekaj okoliških prebivalcev. V gašenju je sodelovalo več kot 250 gasilcev; dva sta potrebovala zdravniško pomoč zaradi vdihavanja dima, več jih je kasneje tožilo zaradi zdravstvenih težav. Nastala je precejšnja okoljska škoda, predvsem na bližnjem potoku Tojnica, kjer je dosegla katastrofalne razsežnosti.

Pomenljivo je, da ob vsej senzibilnosti javnosti in informacijah, še vedno ni jasno kaj je bil vzrok požara na Vrhniki in ali je bil tudi požar 15. maja, s katerim se je začela serija požarov na industrijskih objektih, ki je v zadnjih treh mesecih večja kot v zadnjih 25 letih, podtaknjen.

Pomenljivo je, da so s vsi trije požari zgodili v času senzibiliziranja javnosti na prihod Magne v Maribor, kjer nasprotniki poudarjajo predvsem ekološko plat zgodbe in posledice na okolje. Senzibilnost javnosti za ekologijo in ekološke teme je seveda dobrodošla, v kolikor ne gre za ekološki fundamentalizem, kjer je moralo goreti, da bi javnost postala občutljiva za ekološke probleme in ekološko problematično industrijo.

Ne bo me presenetilo, če se bo pokazalo, da so bili vsi trije požari v obratih za predelavo odpadkov v Vrhniki, v Ljutomeru in v Novem mestu podtaknjeni. Ali je mogoče, da bi bolni umi skovali peklenski načrt. V četrtek 20 julija sem se slučajno peljal iz Hrvaške preko Metlike proti Novemu mestu in ker sem zamujal na veliko javno tribuno  Bojana Požarja o Kemisu na Vrhniki (saj veste, kjer je Bojan je tudi Požar), sem hitel, ko me je že od daleč presenetil črni dim v Zalogu, ki se je valil proti Novemu Mestu, kar je pritegnilo mojo pozornost.

Zgodba spominja na gasilca požigalca, ki je bil vedno prvi in najbolj požrtvovalen pri gašenju požara. Da bi lahko dokazal svojo požrtvovalnost, je seveda sam podtikal požare, da bi lahko dokazoval svoje herojstvo in da je čimveč akcije. V dobi moderne tehnologije, kjer so na objektih nameščene varnostne kamere, kjer lahko z lokacijami mobilnih telefonov ugotovite vsak premik v objektih in v bližini objektov in kjer nenazadnje lahko preko satelitskih slik ugotovijo katero vrsto kave pijete na balkonu svojega stanovanja, delo za tiste, ki ugotavljajo vzroke požarov, ne bi smelo biti pretežko.

Ne gre za znanstveno fantastiko, ampak se postavlja vprašanje koliko požarov bo še potrebnih na industrijskih objektih za predelavo odpadkov, da bo javnost dovolj občutljiva na ekološko problematiko oziroma dovolj senzibilna na ekološke probleme. Ne bi me presenetilo, če se bo na koncu izkazalo, da gre pri neverjetni koincidenci za serijo požigov, podobnih tistemu, ki ga je Hitler izvedel leta 27. januarja 1933 s požigom Reichstaga.

Jasno je le, da je šlo za najbolj zloglasno kriminalno dejanje v zgodovini Nemčije, saj takrat ni zgorel samo Reichstag, temveč simbolno tudi celotna nemška republika. Hitler se je 30. januarja 1933 v vlogi kanclerja zavihtel na oblast. Domnevnega požigalca, nizozemskega komunista Marinusa van der Lubbeja, so prijeli na prizorišču požara, vendar se je številnim zdelo, da so nacionalsocialisti sami podtaknili požar. Nacisti so nemški parlament zaničevali, jurišne enote SA-ja Nacionalsocialistične delavske stranke (NSDAP) pa so že začele ustrahovati opozicijske sile. Kljub temu je uradno še vladala demokracija, čeprav je bila Weimarska republika že dodobra načeta. So nacisti le poiskali grešnega kozla? Požig Reichstaga so nacisti izkoristili za to, da so izdali krizne uredbe, naperjene proti “komunistični vstaji”.

Temeljne državljanske pravice so bile skoraj nemudoma odpravljene. Pri zadnjih volitvah v parlament, ki so bile marca, je postala NSDAP najmočnejša stranka. Z odpravo zakona o posebnih pooblastilih pa je Nemčija dokončno postala diktatura. Kar je sledilo, sodi v zgodovino.
Marinus van der Lubbe je bil decembra 1933 zaradi veleizdaje in požiga obsojen na smrt ter kasneje usmrčen. Van der Lubbe je trdil, da je požar zanetil sam. Kljub temu pa je Hitler oznanil, da je bil požar posledica komunistične zarote, ki ga želi odstraniti s položaja kanclerja in prevzeti oblast v Nemčiji. Vendar številni zgodovinarji in poznavalci trdijo, da je bil van der Lubbe grešni kozel in da so ravno nacisti sami požgali Reichstag, da bi si olajšali pot do absolutne oblasti v državi.

Bodo požari na industrijskih objektih v zadnjih treh mesecih prav tako izkoriščeni za politično obračunavanje oziroma za ekološki fundamentalizem, ki naj bi rešil celotno državo in družbo, ko se novinarji poženejo na pogorišče in nabijajo teme dokler prinašajo ratinge namesto, da bi najprej ugotavljali vzroke požarov, kjer po več kot treh mesecih ni jasno kaj je bil vzrok prvega požara.

Zanimivo je, razkritje gasilcev iz hrvaškega Gradca, ki trdijo, da so našli dokaz, da so bili požari, ki so v zadnjem tednu divjali v Dalmaciji, podtaknjeni. Gasilci iz hrvaške občine Gradac so na svoji Facebookovi strani objavili fotografijo cigarete, na katero so s papirjem pričvrščene vžigalice. Trdijo, da je to dokaz, da se požari podtikajo.
“Našli smo dokaz, da se požari podtikajo,” so zapisali pod fotografijo cigarete, opremljene z vžigalicami, najdene na kraju, ki ga požar ni zajel.

Kdaj bo toliko pozornosti kot posledicam požara namenjena ugotavljanju njihove vzroka in v primeru podtaknjenih požarov tudi njihovim krivcem.