Se je Gašper Tič zameril skinheadom?

Medtem ko je tožilstvo objavilo vsebino ovadb proti Zoranu Jankoviču, pa o primeru tragične smrti Gašperja Tiča ni niti ene uradne informacije s strani policije in tožilstva, čeprav je že bila podana kazenska ovadba proti Stefanu Cakiču. Od afere je minilo praktično več kot dva meseca, uradno ni znanega nič več kot je bilo na začetku. Je bil z morilcem ali je šlo za obredni umor in maščevanje? Znano je, da se Štefan Cakič giblje v družbi obritoglavcev oziroma skinheadov Je šlo za maščevanje, ker je napadel enega od njihovih, ali je šlo zgolj za sovraštvo do gejev oziroma drugačnih. Sam sem osebno spoznal nekaj ljudi, ki so mi zatrdili, da so prijatelji Štefana Cakiča. Na majicah so nosili vidne znake članov organizacije Blood & Honour – slovensko “Kri in čast”. Ni znano, zakaj se je Gašper Tič zameril Cakiću oziroma njegovim prijateljem, ki zagotavljajo, da so skini.

Za skinheade je znano, da so člani subkulturnih skupnosti, ki izvirajo iz Anglije, kjer so nastali v poznih 60 letih 20. stoletja. Prvotni Obritoglavci so se izoblikovali iz treh različnih subkultur oziroma so imeli značilnosti treh subkultur. Nastali naj bi iz “hard modov”, ki so se razlikovali od drugih modov po tem, da so nosili krajše lasje, zaščitne škornje(bulerji) in imeli videz bolj delavskega razreda (kamor so tudi spadali).

Te subkulture so bile Mods, Bootboys in Rude Boys. Začetni obritoglavci so bili delavska mladina. Prvi pojav obritoglavcev v Angliji je bil najmočnejši v letu 1969, od tod tudi izvira številka 69, ki predstavlja simbol začetnih oziroma tradicionalnih obritoglavcev. Kasneje v 70, 80, 90 letih so se obritoglavci razdelili na več vej in tudi sama obritoglavska subkultura je zajela Evropo, Ameriko in Avstralijo. Obritoglavce delimo na več podsubkultur.

Politika oziroma državni organi so se pri nas s skinheadi nazadnje resno ukvarjali leta 2012, ko so obravnavali poročila o skrajnih skupinah. Poročilo o stanju desničarskih skupin v Sloveniji, še vedno “skrito”.

Komisija za nadzor varnostnih služb je pred petimi leti imela sejo, na kateri bi morali obravnati poročilo o skrajnih skupinah v državi. Člani organizacije Blood & Honour Slovenija bodo letos praznovali svojo 16. obletnico. Objavljamo razmišljanje enega od dobrih poznavalcev dela policije in pravosodnih organov v primeru smrti Gašperja Tiča.

KAJ ZDRUŽUJE POLICIJSKA DOSJEJA BARIČEVIČ IN TIČ?

Od afere bulmastifi, v kateri je v brutalnem napadu treh napadalnih psov 2. februarja 2010 izgubil življenje dr. Sašo Baričevič, je minilo sedem let. Nekatere najbolj ključne informacije, med njimi analiza sledi DNK, najdene na vrtu hiše na Oražmovi 11 v Ljubljani, niso znane. Z njimi bi se morda potrdilo pričevanje ene izmed prič, da pokojni pred smrtjo ni bil sam. Da je s kraja tega tragičnega dogodka takoj po napadu odpeljal avto z vso hitrostjo po Oražmovi, da so nadzorne kamere vse to posnele, posnetki pa so bili »neuporabni«. Da »ulice jubljane« govorijo o opraskani roki odvetnika Mira Senice. Preverljivo dejstvo je bilo, da je Miro Senica s partnerico Katarino Kresal, po tragičnem dogodku, odpotoval na dopust, za teden dni se je umaknil v St. Moritz. Neizpodbitno dejstvo pri vsej tej aferi je, da sta se tako tožilstvo kot policija vseh sedem let ukvarjala s tožilko Dragico Kotnik, druga dejstva povezana z dogodkom na Oražmovi pa so se jim zdela nekako manj pomembna. Ta manever bi lahko bil narejen z namenom, da se za medijskim in sodnim linčem Kotnikove skrije vsa perverzija tega tako nagnusnega dogodka. Naj spomnimo, psi naj bi do smrti pogrizli svojega lastnika medtem ko naj bi on in še kdo z njimi spolno občeval.

Kaj so skušali prikriti organi odkrivanja in pregona, kdo je bil tisti, ki je ukazal, da se z relevantnimi dejstvi ne sme seznaniti javnost? Kdo ustavlja medije, da še danes po tolikih letih molčijo ali pa o tem primeru pišejo, k večjemu, samo desničarski časopisi.

Kaj nam s tem molkom sporočajo?

V prvi vrsti to, da vsi državljani pred zakonom nismo enaki! Zakaj ta ugotovitev? Če bi bil umrli recimo Janez Novak iz Dolenje vasi, bi se o njemu napisalo vse: s kom je hodil v šolo, kdo je bila njegova prababica, kdo so bili njegovi spolni partnerji, zakaj je tako ljubil svoje pse, da so spali celo v otroških posteljicah. Skratka, mediji bi ga še enkrat ubili, potem bi izsledili še partnerja, ki je takrat z njim spolno občeval in bi še njega linčali, potem bi si mogoče revež, zaradi vseh javnih pritiskov, ko še ni dobro prebolel smrti ljubljene osebe, sodil sam. Vsa strokovna pomoč in razumevanje okolice bi, kot se to pogosto zgodi, prišla prepozno, večina pa bi mu itak privoščila najhujše.

S prikrivanjem dejstev pa se v zadevi Baričevič samo dodatno utrjuje prepričanje, da se je zgodilo bistveno več kot samo smrt enega človeka. Vse bolj glasno se govori, da je v ozadju politika, prepovedane substance, prepovedana zoologijska pornografija in vse bolj močen pederski lobi v spregi z gospodarskim lobijem.

Razkritje teh povezav (kdo s kom, za kakšen denar) bi te strukture preveč kompromitiralo, verjetno bi jim propadel kak dober posel, cela Slovenija pa bi se zgrozila ob dejstvu, da takšni pervetriti v resnici vodijo Slovenijo.
Ne smemo zanemariti tudi tega, da smo v Sloveniji še vedno tako konservativni, da nas taki dogodki navdajo s takim gnusom, da si vsi skupaj želimo, da o njej ne želimo slišati nadaljevanja. Nedvomno gre za paradoks, saj telenovele, naj si bodo to španske, turške ali slovenske, kljub vsemu, zelo radi gledamo. Res pa je, da so v
vseh teh nadaljevankah bolj sproščujoče, vesele in vedno s happy endom zaključene epizode.

Katera dejstva povezujejo smrt Baričeviča s smrtjo Gašperja Tiča?

Po smrti Gašperja Tiča je prišlo do kar nekaj »naključij«. Preiskovalna sodnica, zadolžena za primer, je denimo odšla na dopust, truplo igralca pa so upepelili, še preden je bila preiskava končana. Informacij o smrti igralca Gašperja Tiča, ki ga je menda do smrti večkrat zabodel Stefan Cakić, je zelo malo. Ve se samo to, da je prišlo do spora, da je umrla oseba bila večkrat zabodena. Ni bilo, kljub zelo frekventni lokaciji, nobenih nadzornih kamer, kot so bile na Oražmovi? Ni bilo najdenih nobenih dodatnih DNK sledi, ki bi dokazovale, da pokojni in njegov
domnevni krvnik morda nista bila sama?

V javnost počasi kapljajo zanimive podrobnosti življenja slovenskega zvezdnika komedije: od tega, s kom se je družil, do nenavadnega spleta okoliščin, da je vodja preiskovalnega oddelka sodišča Marjeta Paškulin, znana po tem, da je pred leti z zavrnitvijo zahteve specializiranega državnega tožilstva po pregledu telefonskih pogovorov Mira Senice, onemogočila razkritje prave resnice v zadevi Baričevič in bulmastifi. To pa ni edina povezava med smrtjo Tiča in afero Baričeviči bulmastifi.

V Reporterju so izbrskali na kateri šoli se je šolal Stefan Cakić in katere seminarske naloge je imel pripravljene jeseni 2015, ko se je za njim izgubila sled, dokler se pomladi letos ni nenadoma pojavil kot aktivist Javnega zavoda Mladi zmaji. Znanci pravijo, da so bili Cakići zgledna družina. To je bil edini medij, ki se je potrudil in oosumljenem Cakiću nekaj napisal. Zakaj?

Cakić očitno ni oseba, ki bi jo večinski mediji lahko vzeli v bran. Cakić je očitno tudi homoseksualec ali pa mogoče še nima popolnoma določene spolne usmerjenosti, kar je v vsej tej zgodbi še najmanj pomembno. Nesporno dejstvo je, da sta se s pokojnikom dobro razumela in poznala dlje kot to poročajo »levi in vsi ostali cenzurirani« medij. Prepričani smo lahko da sta drug do drugega gojila neko prijateljstvo, le razumevanje tega prijateljstva je bilo različno. Seveda to ni nič slabega. Lahko da je tistega usodnega večera prišlo do šuma v komunikaciji,
nespretnosti pri izkazovanju čustev ali forsiranje nečesa kar ni ustrezalo obema.

Tega ne vemo, mogoče nikoli niti ne bomo vedeli in prav je tako. Čustva, ki jih delimo in naša intima, je stvar nas samih in tistih, s katerimi smo to pripravljeni deliti.. Prepričani pa smo lahko, da je pri obračunu po izvršenem spolnem aktu, ki mogoče ni bil najbolj harmoničen, prišlo na kraj dogodka več ljudi, ki jih je nekdo poklical.

Glede na 15 vbodnih ran, lahko ugibamo, da je prišlo morda do obrednega maščevanja prijatelja, ki mu je bila, po njihovem razumevanju, storjena krivica. Ali se je ta skupina, ki ji je morda pripadal Cakić, tako kot Baričeviči bulmastifi, ki so se, zazaščito svojega ponosa, uprli svojemu posiljevalcu.

To je prva skupna stvar obeh tragičnih dogodkov.

Druga skupna stvar pa je, da je na licu mesta ponovno najden material, ki bi, tako ali drugače, pokazal najtemnejšo stran pokojnika ali skupine, ki ji je pripadal. Ali je občeval tudi z mladoletniki, jih snemal in bil tudi pedofil? Koliko je lahko, poleg njega samega, še drugih žrtev? Upamo lahko, v dobro vseh, da gre samo za teorijo preiskovalcev.

Tretja stvar, mogoče celo najpomembnejša z vidika skrivanja dejstev pred javnostjo je, da isti pederski lobi tudi v tem primeru trepeta, da podrobnosti ne zaokrožijo v slovensko javnost, da se z njimi ne kompromitirajo politiki, gospodarstveniki, lobisti, ki so se s pokojnim družili poslovno in tudi drugače.

Četrta, za splošno javnost najhujša stvar pa je, da gre v obeh primerih morda za zlorabo skupin, ki se najtežje branijo. V prvem primeru zlorabljenih psov. V drugem primeru pa otrok.

Verjetno nam zaradi vseh teh primerjav ni nič lažje. Veliko lažje bi nam bilo, če bi bila oba še danes živa. Veliko lažje bi nam bilo, če bo ostalo samo pri zlorabljenih psih in ne tudi zlorabljenih otrocih. Želeti si moramo, da bi bilo lažje njegovima dvema sinovom, bivši ženi, ki ponovno potuje po cestah grozot, ki je po vsem tem ostala sama kot trdna opora otrokoma, da ju odpelje vstran od vsega tega, da ponovno vzpostavi kar se da normalno družinsko življenje, da potolaži starše in ostale sorodnike Gašperja Tiča.

Vsi ostali, samooklicani prijatelji, ne štejejo. Kje so bili takrat, ko je padal v tista depresivna stanja, ko se je boril s tistimi dvomi, ko se je dobival s tistimi, ki niso bili primerni njegovim in ne njihovim letom. Kje ste bili takrat, ko je konzumiral prepovedane substance, ste jih morda konzumirali skupaj? Zakaj mu niste pomagali,
ko je bil še čas? Ste kot mrhovinarji čakali, da izpiše še eno uspešno zgodbo, igro, komedijo, v kateri bi morda vi zaigrali?

Danes v novih zgodbah Gašperja Tiča ne po igral nihče, ker jih žal ne bo mogel več pisati. Škoda! Danes Saša Baričevič ne bo zdravil več ljudi, ker ga več ni. Škoda! Kaj pa jutri? Ob takšnem delovanju pravne države in njenih inštiutucij, ki je zaščitniška do »elit« in neusmiljena do »običajnih« ljudi, ni veliko upanja. Škoda!