Odgovor talibanov na Trumpovo novo strategijo za Afganistan. Bo Trumpu uspelo to, kar drugim ni?
Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump najavil novo strategijo za Afganistan, so talibani zagrozili, da bo Afganistan postal “pokopališče Združenih držav Amerike”.
Afganistan, ki se nahaja v sosedstvu Srednje Azije, je imel skozi zgodovino pomemben geostrateški položaj, saj so ga poskušali postaviti pod svoj nadzor številni imperiji. Perzijci, Grki, Turki, Mongoli, Britanci, Sovjeti… en za drugim so vstopali vanj in osvajali njegova ozemlja, vendar nikoli doslej niso uspeli zadržati nadzora nad njim.
Talibani so zagrozili, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump najavil, da bo napotil dodatne vojaške sile v Afganistan in da bo nova ameriška strategija temeljila na “ubijanju teroristov in ne na preurejanju vlad”. V sporočilu, ki ga je objavil tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid, “bi morale ZDA namesto, da nadaljujejo vojno, razmišljati o izhodni strategiji” in najavil da se bo džihad nadaljeval “vse dokler bo v državi prisoten tudi en sam ameriški vojak”.
“ZDA so 7. oktobra 2001 vstopile v vojno v Afganistanu s ciljem izkoreniniti al Kaido in represivni talibanski režim kot odgovor za napad Al Kaide 9. septembra v New Yorku. Kot se zdi je zmaga prišla dokaj hitro, zato je administracija ameriškega predsednika Georga Busha preusmerila svojo pozornost na Irak. Tedaj so se talibani prerazporedili. Deset let kasneje, se več kot 100.000 ameriških vojakov nahaja v tako imenovanem pokopališču imperijev in se bori z odpornimi talibani in njihovimi zavezniki, medtem ko je zmaga negotova, cena v dolarjih in življenjih narašča,” je leta 2011 pisal ameriški Time.
Že Aleksandar Veliki je okoli leta 330 pred našim štetjem porabil skoraj tri leta v poskusih, da bi si podredil Afganistan. Velike izgube in odpor sta bila pomembna faktorja, ki sta vplivala na razpad njegovega imperija po njegovi smrti.
Britanski imperij je v začetku 20.stoletja po močnih izgubah na Britanski strani izgubil vpliv britanske vojske v Afganistanu.
Sovjetska zveza je poskušala zavzeti Afganistan in ga spraviti v cono svojega vpliva, s poskusom uvajanja socializma v državo. Afganistanska plemena so se uprla in izbruhnila je sovjetsko-afganistanska vojna. S pomočjo drugih držav so ostali mudžahedini nepremagani.
Tudi današnjo vojno v Afganistanu, ki jo vodijo ZDA že 16 let, posamezniki vidijo kot primer tehnološke in vojaške sile, ki ne more premagati plemenskih sil v Afganistanu, ki nudijo zatočišče številnim islamskim ekstremistom in teroristom.
Teorija o pokopališču imperijev ima nekaj dejstev, ki jo podpirajo, v glavnem gre za površno znanje zgodovine, geografije in antropologije. Skalnati, gorski pasovi Afganistana v centralnih in južnih delih države so zgodovinsko gledano bili precej težki za osvajanje in vzpostvitev nadzora. Zdi se tudi, da imajo Paštuni (zelo bojeviti med afganistanskimi plemeni, po veri so suniti), ki tvorijo več kot polovico afganistanskega prebivalstva, kulturno predispozicijo nesprejemanja tuje oblasti in so doslej dali veliko število borcev, ki so bili pripravljeni umreti za ta cilj. Britanija in nekdanja ZSSR sta pokazali, da nista mogli osvojiti regije. Zdi se, da tudi ZDA v Afganistanu ne dosegajo rezultatov, kot si jih želijo. Pot do izkorenitve ekstremnih islamistov bo še trnova.
