Vstajniki v Slovenski filharmoniji odpustili mladega glasbenika štipendista SF – Se v SF po linču Uroša Lajovica, zahtevi po odstranitvi direktorja Damjana Damjanoviča in celega Sveta zavoda SF, dogaja etnična nestrpnost?

Pred časom je v javnosti odmevala novica, da je minister za kulturo podal predlog o razrešitvi Damjana Damjanoviča z mesta direktorja Slovenske filharmonije. Damjanovič je sicer podal nekaj odgovorov za DELO. Na to temo sem se pogovarjal z znancem, ki je poznavalec kulture in tudi sponzor raznih kulturnih dogodkov.

Zanimivo je bilo slišati njegovo razmišljanje, kot poslovneža in predvsem njegov zaključek: “če filharmonikom ne paše, da morajo delovati v pravnem in zakonskem sistemu, ki velja v RS, naj dajo odpovedi in si ustanovijo svoje društvo kot Dunajski filharmoniki, v nasprotnem primeru, naj država ukrepa, zavod razpusti in ga na novo postavi, v katerem bodo ljudje spoštovali pravila igre.”

A v Slovenski filharmoniji se nadaljuje samovolja posameznikov za prevzem oblasti in upravljanja.

Da se vsi zaposleni ne strinjajo s tem, dokazuje dejstvo, da vedno več informacij odteka iz njihovih krogov, kaj se v hiši dogaja in kdo so glavni akterji. Eden in glavni režiser vsega, naj bi bil predsednik Strokovnega sveta, vodja čelov in solo čelist Andrej Petrač. Petrač je celo zmanipuliral in prepričal ostale člane strokovnega sveta, da ga podpirajo v njegovih dejanjih pri doseganju njegovih ciljev, da upravlja Slovensko filharmonijo iz ozadja. Da je njegova glavna piarovka Marina Kopše, ki je po 30 letih dela v Slovenski filharmoniji končno dobila svojih pet minut pomembnosti, je znano že nekaj časa. Manj znano pa je dejstvo, da po njegovih usmeritvah deluje celo Svet zavoda SF, ki je pred kratkim na njegovo vztrajanje, podal predlog o direktorjevi razrešitvi. Odkriva se tudi ozadje te zahteve, saj naj bi Kopšetovo in njene sodelavce pri organizaciji cele vstaje v SF zelo skrbelo, kakšen naj bi bil zaključek tožbe na sodišču o sami zakonitosti stavke! Tej bojazni sledijo vse medijske aktivnosti, ki so bile usmerjene proti ministru in bi vplivale na njegovo odločitev. Vrhunec je bil protestni shod pred Ministrstvom za kulturo.

Da je Petrač eden tistih, ki ne spoštuje nobenih sistemskih pravil, je dokaz, da je celo samovoljno prepovedal sodelovanje oziroma igranje z orkestrom SF, mlademu čelistu Bernardu Brizaniju, ki je na Akademiji za glasbo študiral pri prof. Igorju Škerjancu (ki je drugi solo čelist v SF) in dokončuje podiplomski študij na priznani Akademiji v Nemčiji. Petrač opravičuje svoje dejanje z argumentom, da večina njegovih sodelavcev ne želi sodelovati z mladim glasbenikom, ki je med drugim štipendist MK. Ali to pomeni, da so zadnji dogodki v SF, po linču Uroša Lajovica, zahtevi po odstranitvi direktorja Damjana Damjanoviča in celega Sveta zavoda SF, pripeljali še celo do etnične nestrpnosti?

Upravičeno se lahko vprašamo, kako je sploh možno, da se v enem od javnih zavodov, ki za svoje delovanje na leto porabi preko 6 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, dogajajo stvari, ki presegajo vsake moralne in etične vrednote v sodobni družbi.