AFP: Slovenija model za Katalonijo?

Francoska agencija AFP se je razpisala o tem, da se Slovenija vse bolj pogosto omenja kot možni model za reševanje teženj po neodvisnosti Katalonije, ki se želi odcepiti od Španije in spomni, da je Slovenija postala neodvisna država leta 1991, v krvavem razpadu Jugoslavije.

Agencija kronološko pojasnjuje pot Slovenije od referenduma v decembru 1990 do junija 1991, ko je Slovenija, sedanja članica EU, razglasila neodvisnost.

AFP navaja, da je veliko število slovenskih državljanov in slovenskih medijev podprlo odcepitev Katalonije in pri tem povzelo tudi besede predsednika RS Boruta Pahorja.

“Srca številnih Slovencev bijejo za narod Katalonije,” je dejal aktualni predsednik Slovenije, ki je tudi predsedniški kandidat na bližajočih se predsedniških volitvah 22. oktobra.

Po besedah prvega ministra za zunanje zadeve neodvisne Slovenije Dimitrija Rupla, je Slovenija, ki meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, izkoristila “zelo primeren trenutek”.

“Mi smo neodvisnost dosegli med “spomladansko nevihto” v Evropi ali pa če vam je bolj všeč, sredi jugoslovanske krize in krize Sovjetske zveze, konca Hladne vojne,” je dejal Rupel za AFP.

Agencija navaja, da Slovenija kot tudi Katalonija imata močni gospodarstvi, kot tudi večjo stopnjo avtonomije v okviru bivše skupne države.

Slovenija je, po besedah Rupla, šla počasi.

“Izvedli smo referendum, ki ga ni nihče poskušal preprečiti, izvedli smo ga v miru in nato čakali šest mesecev, da bi razglasili neodvisnost. Vse skupaj, devet mesecev je minilo od referenduma do konca krize. Proces mednarodnega priznanja je bil podaljšan do pomladi 1992,”. je poudaril Rupel.

Vendar pa, kot se navaja, je bilo mnogo pomembnejše posredovanje Evropske unije in trimesečno prehodno obdobje.

Za Španijo in Katalonijo, bi tako obdobje lahko omogočilo, “da se vse sovražnosti in grožnje odstranijo, da bi se lahko izvedlo pogajanja”, meni Rupel. “EU bi morala postaviti okvire za takšen dialog, nato pa bi lahko pomagali s svojimi izkušnjami in sočutjem,” – je še dodal Rupel.

Uradno je vlada Slovenije pozvala k mirni rešitvi katalonske krize in pri tem navedla, da je to notranje vprašanje, nekateri vodilni politiki pa so odprto pokazali svoje simpatije, spomni AFP.

“Kot predsednik se moram zavedati, da se lahko moje stališče razume kot mešanje v notranjo politiko drugih držav. Vendar je prav tako prav, da povem, da se Slovenci zavedamo, da smo neodvisnost dobili preko samoodločbe in da imajo tudi drugi ljudje pravico do tega,” je povzela AFP slovenskega predsednika Pahorja.