“Hladna fronta” odnesla Pahorju zmago v prvem krogu ali kako sta Janez Janša in Milan Kučan spravila Pahorja v drugi krog

Zakaj kljub zmagi B. Pahorja, njegova neizvolitev za predsednika že v prvem krogu, pomeni poraz?

Razočaranje v štabu Boruta Pahorja je bilo vidno. Zelo veliko vprašanje je namreč ali se v drugem krogu lahko zgodi preobrat in gre Pahor po poti Danila Türka. Nevarnost, da se lahko zgodi ponovitev drugega kroga iz leta 2012 spopada Pahor Türk je zelo velika, saj je situacija za Pahorja bistveno težja kot, če bi gladko zmagal v prvem krogu.

Še posebej je to zanimivo ob izjavi enega od vplivnih članov največje opozicijske stranke Aleša Hojsa o Pahorju: “Bolje bi bilo, da bi imeli še pet let na čelu Danila Türka”.

Hojs je napovedal, da ga na drugi krog volitev ne bo: “Odločitev na prejšnjih volitvah, da podpremo Boruta Pahorja, se je pokazala kot napačna. Bolje bi bilo, da bi imeli še pet let na čelu Danila Türka in bi vsaj vedeli, da nam vlada trda levica, kot pa da smo mislili, da nam vlada sredinski politik, za katerega pa se je izkazalo, da to ni.”

Kar smo pravilno napovedali na portalu Topnews, da predvolilne ankete tudi tokrat ne bodo pravilno napovedale rezultatov predsedniških volitev, se je izkazalo več kot točno. Vse ankete po vrsti so namreč napovedovale zmago Boruta Pahorja v prvem krogu. Najbolj se je osramotila javna RTV, ki je gledalcem namesto z rezultati vzporednih volitev tako imenovanim “exit pollom”, ki bi jih stal dobrih 40.000 evrov, objavili kar anketo, po kateri je Pahor zmagal že v prvem krogu s 56 odstotki glasov.

Čeprav je bilo že jasno, po izidih predčasnih volitev, kjer je glasovalo dobrih 5 odstotkov volivcev in prvih rezultatih RVK, da bo drugi krog. No kasneje so se na RTV-ju opravičili gledalcem. Dobro, če še lahko opravičimo anketarje, da je pač slabo vreme vplivalo na na napačne napovedi, pa je veliko težja politična analiza izidov volitev.

Če pustimo ob strani volilne napovedi, je bilo na obrazih Pahorjevega štaba videti odkrito razočaranje in zaskrbljenost. Kaj je Pahorju odneslo zmago v prvem krogu, je bila to vremenska “hladna fronta”, Janševa kritika ali Kučanova intervenca, je za zdaj težko reči. Vsekakor je po oceni nekaterih političnih analitikov to bilo usodno za Boruta Pahorja, da ni zmagal že v prvem krogu.

Vsekakor je Marjan Šarec pozitivno presenečenje volitev, dobil je skoraj 25 odstotkov glasov, kar je nad pričakovanji anket in meritev javnega mnenja. Glede na izid, ki ga je kot novinec, ki prihaja z županske funkcije, dosegel v prvem krogu, je v drugem krogu mogoče vse. In prav to skrbi volilni štab Boruta Pahorja. Pahorju se namreč lahko zgodi sindrom Danila Turka, ki je bil izrazit favorit v prvem krogu, nato pa v drugem krogu izgubil proti Pahorju.

Dejstvo je, da so prav vsi, razen morda samega Pahorja, ki je realist, verjeli v zmago v prvem krogu. Neznanka je bila le kaj bo storila SDS.

Druga glavna zgodba je strankarski spopad med Romano Tomc in Ljudmilo Novak. Ankete so Romani Tomc napovedovale okoli 10 odstotkov ali celo manj od Novakove, dobila jih je več kot trinajst in tu so mogoče trije odstotki, ki so zmanjkali Pahorju. Poleg tega je z intervenco Janezu Janši vendarle uspelo, da je ohranil razmerje med SDS in NSI na nivoju ena proti dva oziroma, da je ostalo pri izidu, kjer je Ljudmila Novak dobila nekaj več kot sedem, Romana Tomc pa nekaj manj kot štirinajst odstotkov.

Kar je še pomembno glede na to, da je bila celotna predsedniška kampanja generalka za parlamentarne volitve, pa je vsekakor za desno stran zaskrbljujoče razmerje, po katerem je Marjan Šarec zbral več glasov kot desne stranke skupaj. Oziroma, če smo konkretni sta tri kandidatke desnosredinskih strank dobile nekaj več kot 20 odstotkov, medtem ko sta oba kandidata tako Pahor kot Šarec, zbrala več kot dve tretjini glasov.

To pa je zaskrbljujoča napoved za prihodnje parlamentarne volitve, če bi se preslikalo razmerje med strankami, po katerih bi levosredinske stranke dobile dve tretjini desnosredinske pa tretjino glasov. Čeprav ni mogoče rezultatov predsedniških volitev enostavno preslikati v volilni rezultat na parlamentarnih volitvah pa vendarle.

Je pa še ena konstanta, ki se pojavlja vsaj v razmišljanjih nekaterih politikov različnih štabov in sicer velika koalicija po prihodnjih volitvah, ki bi jo sestavljale največja leva in največja desna stranka. Kar pomeni konkretno glede na zadnje napovedi stranka SD kot relativna zmagovalka volitev in SDS kot največja opozicijska stranka. Vsekakor bi morebitna zmaga Pahorja v drugem krogu povečala možnosti za veliko koalicijo po prihodnjih volitvah kot pa morebitna zmaga Marjana Šarca.

V Tvitosferi se je pojavila še ena zanimiva teza oziroma tako imenovana “murgelska dilema” ali naj Šarca še naprej promovirajo in postavijo za predsednika ali pa ga ohranijo za parlamentarne volitve, kjer bi Šarec lahko nastopil z novo politično stranko. Tu rahel nasvet, za Šarca najboljše iti do konca, saj enostavno ljudje ne marajo poražencev na volitvah ampak zmagovalce.

Vsekakor je zanimiv rezultat dosegel Andrej Šiško, ki je pristal na petem mestu in za sabo pustil tako Borisa Popoviča kot Majo Makovec Brenčič, Suzano Laro Krause in Angelco Likovič. Šiško napoveduje nek nov trend v volilnem telesu, ki bo na naslednjih parlamentarnih volitvah vsekakor faktor, ki ga je treba upoštevati v smislu trenda v drugih državah Evropske unije, kjer dobivajo na glasu skrajne nacionalistične stranke.

Pahor je sicer res dobil največ glasov na včerajšnjih predsedniških volitvah, vendar pa je vse drugo razen zmage v prvem krogu za Boruta Pahorja poraz.