Oglasil se je mednarodni tožilec Scott: “Čas je, da se hrvaški politiki soočijo s storjenimi zločini”!

Po Drugi svetovni vojni je morala Nemčija sprejeti to, kar se je dogajalo med vojno in Holokaustom. Naredili so zelo konkretne korake ter to sprejeli in priznali. Na žalost, številni hrvaški voditelji v BiH in v Hrvaški zavračajo, da bi to storili. Konstantno zanikajo zločine. To je zelo slabo, je v svojem prvem komentarju za TV1 (BIH) po sodbi Prliću in ostalim dejal mednarodni tožilec, ki je sestavil obtožnico v tej zadevi in dokazal krivdo obtoženih, Američan Kenneth Scott.

Na vprašanje glede načina dokazovanja UZP (skupnega zločinskega načrta) in da je šlo za mednarodni konflikt v BIH ter koliko je slednje pomembno, ker je bilo to potrjeno tudi v končni sodbi, je tožilec Scott dejal:

To je ekstremno pomembno. Drugostopenjska sodba je jasno povedala, da je bila Hrvaška vmešana v mednarodni oboroženi konflikt na ozemlju Bosne in Hercegovine proti bosanski strani. Hrvaška je jasno nadzirala in podpirala HVO in Herceg Bosno in glede tega ni nikakršnega dvoma.

Kar zadeva mednarodni oboroženi konflikt, želim zelo jasno povedati da, čeprav smo v teh nekaj dneh slišali mnogo netočnih trditev v zvezi z mednarodnim oboroženim konfliktom, je v stvarnosti Haaški tribunal dokazal, da je bila Hrvaška vmešana v mednarodni oboroženi konflikt v BiH, proti Bošnjakom. Prvič je sodišče sprejelo odločitev leta 2000 v primeru proti Blaškiću in ta obtožba je bila potrjena večkrat v teh 17-ih letih. To je sodišče ugotovilo nekajkrat.

20 različnih sodnikov Haaškega tribunala je bilo v sodnem ali pritožbenem postopku, ki so ugotovili, da je bila Hrvaška vmešana v mednarodni konflikt. Dvajset sodnikov v najmanj štirih primerih se je strinjalo s tem. Ljudje, ki pravijo, da to ni točno in ki negirajo to dejstvo, enostavno nimajo prav.

Kar zadeva Skupni zločinski načrt (Udruženi zločinački poduhvat), so bili dokazi zelo močni. Imeli smo predsedniške transkripte iz urada predsednika Hrvaške Franja Tuđmana, ki so bili zelo pomemben dokazni material. Imamo vnose iz osebnega dnevnika Ratka Mladića, v katerih omenja komunikacijo, sestanke in pogovore z vodstvom Herceg Bosne in iz tega se potrjuje njihova namera, da so nameravali uvesti hrvaško državo v BiH, etnično očistiti muslimane Bošnjake s tega prostora in to je zelo jasno.

Na vprašanje TV1 kako komentira izjave posameznih hrvaških uradnikov tako v Hrvaški  kot tudi v BIH, ki so dejali, da je sodba nesprejemljiva in zanikajo zločine, je Scott dejal:

Oni enostavno ignorirajo dejstva. Na žalost, vedno bodo ljudje, ki bodo zanikali take sodne zaključke, vendar nimajo prav. Ko se pogovarjam z ljudmi o tem primeru ter o sodbi in ko slišim, da govorijo kako je odločitev napačna, ti ljudje nikoli niso prebrali sodbe, nikoli niso pogledali dokaznih materialov, oni ne vedo, so napačno ali pa sploh niso informirani. Dokazni materiali so zelo močni. Pozivam jih, da preberejo predsedniške transkripte Tuđmana, Mladićev dnevnik, dokazni material iz primera Prlić. Ne vedo o čem govorijo in govorijo iz neznanja.

Obstajajo zelo močni dokazi, da je obstajal skupni zločinski načrt, v katerega so bili vključeni vodilni ljudje Herceg Bosne, ki je prav tako vključeval voditelje Republike Hrvaške, vključno s Franjem Tuđmanom, Gojkom Šuškom in drugimi. Dokazi so zelo jasni.

Na vprašanje, kako ocenjuje poskus vsiljevanja teze, da gre za kolektivno sodbo enemu narodu, je Scott odgovoril:

To enostavno ni točno. Ta sodba in sklepi sodišča se nanašajo na konkrektne posameznike in konkretna dejanja, ki so bila storjena. Nikomur ni treba odgovarjati za dejanja drugih ljudi. Vodstvo Herceg Bosne je spoznano za krivo glede njihove osebne vloge in prispevka v skupnem zločinskem načrtu. Enostavno je napačno govoriti, da nekdo odgovarja za ta dejanja, ki so jih storili ti posamezniki. Obtoženci, ki so bili obsojeni za skupni zločinski načrt, so bili obsojeni na podlagi njihovih lastnih dejanj.

Če so ljudje pripravljeni biti intelektualno pošteni in če pogledajo primere bosanskih Hrvatov, vključno z Blaškićem, primeroma Kordić in Naletilić in zdaj s primerom Prlić in ostali, če pogledamo te primere, bomo videli celotno sliko zgodbe, v kateri so vodje Herceg Bosne in uradniki Hrvaške bili vključeni v načrt s ciljem ločiti del ozemlja BiH in iz tega dela etnično očistiti Bošnjake muslimane in ustvariti mini hrvaško državo na ozemlju BiH.

To je zaključek, ki ga lahko potegnemo iz tega primera. Ne le iz primera Prlić in ostali, temveč iz vseh teh primerov. Če želite biti intelektualno pošteni, je to zaključek, do katerega boste prišli na podlagi dokazov.

Po drugi strani hrvaška predsednica Kollinda Grabar Kitarović še naprej brani vojnega zločinca Slobodana Praljka. V Bjelovaru je izjavila, da mu ne bo odvzela državnih odlikovanj, saj jih je prejel za obrambo pred “velikosrbsko agresijo”. Praljak je bil na podlagi obtožnice Haaškega tribunala pravnomočno obsojen na 20 let zapora za vojni zločin, storjen na delu ozemlja BiH. Takoj po obsodbi je spil kalijev cianid in umrl v bližnji bolnici.

Hrvaška predsednica je obrazložila: “Ti ljudje so prejeli odlikovanja za obrambo pred velikosrbsko agresijo in jaz jim ta odličja ne bom odvzela. Praksa se doslej ni uporabljala, razen v primeru odločitve domačega zakonodajalstva”.

Na vprašanje, zakaj se ni udeležila Praljkove komemoracije, je predsednica Kolinda odgovorila, da se “država vodi z razumom in ne z emocijami”.

Po Pravilniku o odlikovanjih in priznanjih Republike Hrvaške lahko predsedni(k)ca republike odvzame odlikovanja ali priznanja v skladu z odredbami Zakona, v enem od členov med drugim piše: “Državna komisija bo za nosilce odlikovanja ali priznanja, ki so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora najmanj treh let, predlagala odvzem odlikovanja ali priznanja”.