Erjavec zopet razjezil Hrvate: “Plenković ne razume dobro pravne situacije, v kateri se nahaja”- Tožba proti Hrvaški do spomladi!

Sestanek državnega vrha: predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Mira Cerarja, novega predsednika DS Alojza Kovšce ter predsednika DZ Milana Brgleza, na katerem je bil tudi zunanji minister Karel Erjavec, je bil sklican predvsem zaradi izteka roka za uveljavitev arbitražne razsodbe.

Erjavec, ki je dobil svojih pet minut, ne samo na samem sestanku predsednikov, po katerem je dal politično sporočilo predsednik vlade Miro Cerar, ampak tudi pred novinarji po nastopu Cerarja pred vlado na Gregorčičevi.

Zanimivo je, da je Erjavec po srečanju dejal, da je na sestanku sam podal kratko predstavitev dogodkov po arbitražni razsodbi. Glede pojasnil v zvezi z vložitvijo tožbe, pa je dejal, da so bili odzivi vseh treh predsednikov pozitivni, pri čemer ne šteje predsednika vlade.

“Moram reči, da smo bili vsi enotni, jaz sem podal eno kratko predstavitev od časa izdaje arbitražne razsodbe, tudi vse okoliščine. In tudi nekatere stvari, ki jih bomo postorili po 29. decembru. Tudi sem malce pojasnil glede same tožbe, ki bo vložena, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne razsodne, pred sodiščem v Luksemburgu. In moram reči, da so bili odzivi s strani vseh treh predsednikov, tukaj ne štejem predsednika vlade, pozitivni”.

Ni popolnoma jasno ali premier Cerar ni bil zadovoljen ali pa ga kot šefa vlade ni vštel zato, ker je bil prav Cerar gostitelj včerajšnjega srečanja.
Erjavec je v svojem stilu, ki je seveda naletel na buren odziv tudi v hrvaških medijih, napovedal, da bo prišlo do konca tedna napovedal do krepitve služb, ki so zadolžene za varovanje meje. Največ zanimanja pa je požel z napovedjo, da bo že spomladi prišlo do vložitve tožbe proti Hrvaški pred sodiščem Evropske Unije v Luxemburgu. Ni pa še jasno, ali bo zaradi kršitve tožbo prevzela Evropska komisija, ali bo Slovenija sama vodila postopke pred sodiščem. Glede na to, da je bila Evropska Unija botra arbitražnega sporazuma, bi se seveda spodobilo, da v primeru nespoštovanja arbitražne odločbe prevzame spor s Hrvaško.

Povzetek pogovora objavljamo v celoti:

“Gotovo dejstvo, da po 29. decembru vsaka kršitev arbitražne razsodbe pomeni tudi kršitev mednarodnega prava in prava EU in seveda to bodo pravna dejstva, ki bodo zlasti pomembna zlasti za uporabo pravnih sredstev. Operativno pa bo gotovo prišlo do krepitve služb, ki so pristojne zlasti za to, da opravljajo nadzor nad državno mejo organov, ki opravljajo svoje pristojnosti. Tako, da po 29. decembru dejansko prihajamo v fazo dejanske implementacije arbitražne obsodbe”.

Kako razumete gospoda Plenkovića, ki Sloveniji žuga pred enostranskimi potezami, češ nobena odločba se ne more uveljaviti enostransko in obenem svari, da bo Hrvaška branila svoj teritorij?

“No poglejte arbitražna razsodba je del mednarodnega prava in seveda, ko gre za izvršitev arbitražne razsodbe, tukaj ne gre za enostransko dejanje, ampak gre za spoštovanje mednarodnega prava. Hrvaška, kot članica EU in članica Nata, želi tudi v OECD, bo pač primorana spoštovati arbitražno razsodbo, ker je to del mednarodnega prava in tudi del prava evropske unije. In tukaj se bojim, da predsednik hrvaške vlade ne razume dobro pravne situacije, v kateri se nahaja. In mi pričakujemo z njegove strani, da se bo vzdržal vseh ravnanj, ki bi bile v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom EU”

Se pravi, je to renčanje brez česarkoli ali pa dejansko napoveduje, da nas ne bodo mirno gledali in bodo branili tisto, kar je hrvaško?

“No tukaj gre za vprašanje kaj je tisto, kar je hrvaško in kaj je tisto, kar je slovensko. Pričakujem pa od predsednika hrvaške vlade, da bi se vzdržal incidentov, tudi sam v Zagrebu je to večkrat ponovil in tudi ves čas po izdaji arbitražne odločbe govori o tem, da se je potrebno vzdrževat incidentov. In kakršnokoli ravnanje mimo arbitražne razsodbe, mimo mednarodnega prava, bomo mi to šteli kot kršitev in seveda bomo uporabili vsa pravna sredstva, ki so s tem na voljo. Kot veste MZZ pripravlja tožbe oziroma tožbo in sem prepričan, če bo prišlo do kršitev mednarodnega prava, prava evropske unije, da bomo lahko pravno uveljavili pač implementacijo arbitražne razsodbe, če misli predsednik hrvaške vlade zavračat implementacijo arbitražne razsodbe.”

Na tem sestanku ste bili predsedniki vsi enotni?

“Moram reči, da smo bili vsi enotni, jaz sem podal eno kratko predstavitev od časa izdaje arbitražne razsodbe, tudi vse okoliščine. In tudi nekatere stvari, ki jih bomo postorili po 29. decembru. Tudi sem malce pojasnil glede same tožbe, ki bo vložena, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne razsodne, pred sodiščem v Luksemburgu. In moram reči, da so bili odzivi s strani vseh treh predsednikov, tukaj ne štejem predsednika vlade, pozitivni.

Boste sedaj tudi na koalaicijskem vrhu kaj o tem govorili?

“No zdajle imamo sestanek s predsednikom vlade in nekateri ministri, pričakujem, da bomo še nekaj besed namenili zlasti, ko gre za čas po 29. decembru, ko dejansko bo začela veljati arbitražna razsodba in bo vsaka kršitev šteta kot kršitev mednarodnega prava in prav EU. Imamo pa sestanek na eno drugo temo. To pa, po sestanku, pred tem ne morem nič komentirat.”

Gospod minister glede morebitne tožbe Slovenija računa, da bo šla sama s sto tožbo zoper Hrvaško ali bi Evropska komisija prevzela to našo tožbo. To možnost namreč ima?

“Ja, tukaj imamo po pogodbi o delovanju EU dve možnosti. Ena je na podlagi 258 člena, tukaj gre, ko Evropska komisija toži eno od držav članic, potem imamo pa 259. člen pogodbe o delovanju EU. Ta pa določa naslednji postopek, da seveda država članica obvesti Evropsko komisijo, da bo vložila tožbo, potem pa Evropska komisija prouči to tožbo in če smatra, da je prišlo dejansko do kršitve prava EU, lahko sama prevzame Evropska komisija in lahko tudi opravi mediacijo. To se pravi, da išče način, da bi država članica, ki naj bi kršila pravo EU, začela spoštovati pravo EU. Če pač do tega dogovora ne pride, pa lahko Evropska komisija sama nadaljuje tožbo, ki jo pač predlaga ena od držav članic EU. Lahko se pa tudi odloči, da prepusti državi, da sama pač vodi tožbo pred sodiščem Evropske Unije v Luxemburgu. Vsa procedura utegne trajati vsaj tri do štiri mesece, zato mi nekako predvidevamo, da bi lahko prišlo do vložitve tožbe nekje v spomladanskem času.”