Forum 21: “V Sloveniji ni družbene neenakosti” – Tine Stanovnik: ” Gre za neverejetno stabilnost, podatki so naravnost idilični”

Sodeč po sinočnji razpravi na Forumu 21 je Slovenija najbolj egalitarna družba na svetu. Milan Kučan, Maks Tajnikar, Tine Stanovnik in nekateri znani analitiki in ekonomisti so namreč sinoči razpravljali o problemu družbene neenakosti. Od politikov se je razprave udeležila samo poslanka Alenka Bratušek. Sodeč po razpravi, je večina bila mnenja, da problema družbene neenakosti v Sloveniji ni. Moderator Foruma Maks Tajnikar je med drugim dejal: “Mi smo rojeni v socializmu. Šele pri otrocih, ki se rojevajo sedaj se bo pokazala neenakost, predvsem zaradi dedovanja.” Tine Stanovnik pa je na vprašanje ali problem dohodkovne neenakosti zasluži neko posebno pozornost v Sloveniji dejal, da je praktično ni, ravno obratno.

Seveda gre za podatke o dohodkovni neenakosti na osnovi statističnih podatkov. S statistiko pa je tako kot s segedin golažem, kjer je zelje in meso. Le, da eni jedo meso, drugi pa zelje, bi lahko rekli. Statistični podatki namreč ne zajemajo tistih slovenskih državljanov, ki so rezidenti tujine, oziroma tistih, ki imajo denar naložen v tujini, oziroma tistih, ki so ga prenesli v davčne oaze.

Ekonomist Tine Stanovnik že 30 let analizira podatke o dohodkovni neenakosti predvsem v Sloveniji in na Češkem:

“Zaradi tega, ker Slovenija izkazuje naravnost neverjetno stabilnost v tem izjemno pomembnem indikatorju. Kar pomeni, kaj konkretno? Prišlo je v začetku tranzicije, v nekaj prvih letih do skokovitega porasta (neenakosti). Potem je institucionalni okvir, se pravi Ekonomsko socialni svet, Zakon o minimalni plači, vloga sindikatov, ki so se pobrali po prvih letih šoka, naredil svoje in dejansko od leta 1994 se na tem področju, lahko rečem, praktično ne dogaja nič.

Je sicer res, da, če gledate podatke in analize, so napravljene na podlagi izredno kvalitetnih podatkih davčne uprave, da prihaja do milimetrske rasti, če gledate enakost recimo bruto dohodkov, ampak dohodninska zakonodaja neverjetno takoj reagira, takoj refleksno reagira. In dejansko tako da, če gledate neto dohodke, predvsem je tukaj mišljeno pri zaposlenih, ampak tudi če gledate na ravni gospodinjstev, ker obstaja pač posebna definicija, kako se to miri, se dejansko dobrih dvajset let in več ne dogaja nič. Se pravi popolni mir.

Ne glede na to, kakšne vire gledate, ali vi gledate samo vire, ki jih Durs spremlja, oziroma Furs, ali vi gledate vire, ki jih statistika spremlja, vire ki jih v bistvu podjetja morajo dati glede svojih zaposlenih je dejansko tukaj, da tako rečem naravnost idilična scena… Če gledate premoženja je situacija zelo podobna. Slovenska gospodinjstva so, v nasprotju s tem, kar se na splošno misli, prav tako, da tako rečem, en steber neverjetne stabilnosti.

Visoka stopnja varčevanja, izjemno nizka zadolženost in mimogrede hipotekarni krediti praktično ne obstajajo. Glede zadolženosti, v bistvu zadolženosti gospodinjstev v Sloveniji, če gledate te najnovejše podatke ECB-ja, ki jih objavlja, to so ankete, ki jih v okviru države evro-območja, je zadolženost gospodinjstev Slovenije praktično najnižja. Kar zopet potrjuje to tezo ene, če smem tako reči, relativno solidne in urejena družbe. Ginijev koeficient, tukaj bi samo ta Ginijev koeficient za neto premoženje omenil, je v Sloveniji med nižjimi v evro-območju. Kar pomeni 14 držav ima višjega Ginija, sedem nižjega. Skratka v bistvu, da tako rečem skoraj idilična slika…”

(Ginijev koeficient je merilo za statistično disperzijo, največkrat uporabljeno kot merilo neenakomerne porazdelitve dohodka in premoženja. Definiran je kot razmerje z vrednostmi med 0 in 1, pri čemer velja, da nižji kot je koeficient, bolj enakomerna je porazdelitev, in višji kot je koeficient, bolj neenakomerna je porazdelitev. Število 0 predstavlja popolno enakost (vsakdo ima popolnoma enaki prihodek in premoženje), število 1 pa predstavlja popolno neenakost (nobeden nima enakega prihodka in premoženja).

Na svetu znaša vrednost koeficienta od približno 0,232 na Danskem do 0,707 v Namibiji. Večina trgovskih držav ima koeficient med 0,25 do 0,50.)

Stanovnik pravi: “Meni je nekako zelo žal, ampak, če se dobrih dvajset let ni nič dogajalo in sami vidite to neverjetno senzibiliteto, že skoraj bi rekel bolezenjkso občutljivost na neenakost in seveda strahotno potenciranje tega problema, ki dejansko ne obstaja, tudi, če hočete problem dohodkovne revščine. ker sicer se govori o stotisočih in tako naprej. Tisti, ki tako pišejo, nimajo blage veze, ker ne razumejo kaj to pomeni.

Skratka v bistvu je, da žal neke velike teme tukaj ni in jaz je tudi v bodoče ne vidim, če bo institucionalni okvir v Sloveniji ostal tak kot je. Slovenija je, kar se tega tiče, ne glede na to kaj mislimo, relativno urejena država. Ta indikator dohodkovne neenakosti je dejansko temperatura skoraj nič.

Tako pomemben indikator ali je družba zdrava in to seveda ne govorimo o nerazviti družbi, ampak razviti družbi z nizko dohodkovno enakostjo, ki lahko povzroča še probleme. V bodoče je to lahko še problem, prevelika kompresija.”

Ob tem je zanimivo, kaj bodo na to rekli sindikati javnega sektorja, ki so ravno pred dvema dnevoma organizirali splošno stavko. V prilogi k tem zapisu objavljamo še vedno aktualen tekst ekonomista Jožeta P. Damjana iz leta 2013 z naslovom “Najnižja stopnja neenakosti v Sloveniji”, ki ga je takrat objavil po končanih protestih zaposlenih v javnem sektorju proti vladni varčevalni politiki.

Posnetek si lahko ogledate na spodnji povezavi: