Vojna s kaznimi: Miha Kozinc odkril taktiko kako bo branil hrvaške ribiče in ali sprejema arbitražni sporazum

Odvetnik Miha Kozinc, ki ga je najela hrvaška Vlada za zastopanje hrvaških ribičev, ki so prejeli prekrškovne kazni za kršitev državne meje, ker so vpluli v del Piranskega zaliva, ki ga Slovenija po implementacij arbitražne sodbe ocenjuje kot svoje ozemlje, je v pogovoru za Jutarnji list razkril taktiko, s katero bo branil hrvaške ribiče pred slovenskimi pravosodnimi organi.

Kozinca je hrvaška vlada najela v četrtek, potem ko ga je zaprosil predsednik Hrvaške odvetniške zbornice Robert Travaš, da prevzame primer.

“Hrvaški minister za pravosodje Dražen Bošnjaković je vprašal Travaša za nasvet, on pa se je obrnil name z vprašanjem ali bi naredil to uslugo. Z ministrom Bošnjakovićem sva se pogovarjala o tem in se dogovorila o angažma,” je dejal Kozinc in na samem začetku pogovora poudaril, da je zanj arbitražna sodba, ki je predmet spora med hrvaško in slovensko vlado, del notranje pravne ureditve Slovenije in da se na noben način ne spušča v vprašanje sodbe.

Postopki policije

“Pritožbe na kazni, ki so jih prejeli hrvaški ribiči, utemeljujem s tem ali je bil postopek, ki ga je proti njim izvedla slovenska policija, korekten oziroma ali so izpolnjene vse predpostavke za njihovo kaznovanje in ali jim je dokazana krivda. To je enak postopek kot pri prometnem prekršku,” je dejal odvetnik Kozinc ter dodal, da je treba po pritožbi na kazni, ki so bile izrečene ribičem, izvesti prekrškovni postopek na sodišču v Piranu. Rok za pritožbo se izteče v torek.

Na vprašanje ali obstajajo pravne instance, na katere bi se lahko obrnili in eventualno pritožili po odločitvi sodišča v Piranu, če bi bila odločitev sodišča neugodna za hrvaške ribiče, je odgovoril negativno. Prej se je bilo možno pritožiti na Ustavno sodišče Slovenije, vendar takšna možnost več ne obstaja in edino, kar preostaja je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

O tem, koliko bi utegnil trajati pritožbeni postopek na sodišču v Piranu, ni mogel natančneje povedati. “Koliko bo sodišče potrebovalo, da odloči o pritožbah, je odvisno o tem koliko dela imajo. To pa težko ocenim, saj z njimi nimam izkušenj glede na to, da delam v Ljubljani,” je dejal Kozinc. Na vprašanje koliko bi bilo potrebno, da se enak tak postopek zaključi v Ljubljani, je odgovoril, da bi bil zaključen v nekaj mesecih.

Glede na to, da je bil Miha Kozinc minister za pravosodje in da je bil tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, je na vprašanje kakšno je njegovo stališče do arbitražne sodbe in ali ima kakšno sporočilo za hrvaške in slovenske politike, odgovoril, da, četudi bi jim poslal sporočilo, le to ne bi do njih prišlo. “Moti me, ker se politične stvari lomijo na hrbtih ribičev, tako hrvaških kot tudi slovenskih. Ti ljudje morajo opravljati svoje delo, da bi preživeli,” je zaključil Kozinc. Kozincu so doslej pooblastilo podpisali trije ribiči oziroma vsi, ki so doslej prejeli kazni iz Slovenije.

Sodišče na Hrvaškem

Po drugi strani, slovenske ribiče, ki so prejeli hrvaške kazni zaradi ilegalnega prehoda meje v Savudrijski vali, zastopa puljski odvetnik, specialist za kazensko pravo Ivica Senjak. Pravi, da gre za običajno postopanje, pritožbe bodo šle v smeri, da so ribiči nedolžni, saj so šli na sporno področje v zablodi, da gre za slovensko teritorialno morje.

“To so specifični dogodki, saj gre za vprašanje policije oziroma odhod ribičev na morje je bil vedno v spremstvu policije. Torej, te okoliščine menjajo po prepisih naravo dogodkov. Glede na to, da so bila prisotna tudi plovila Ministrstva za notranje zadeve, bomo trdili, da tukaj ne gre za običajno postopanje, temveč se lahko smatra kot incident in ne prekršek ribičev. Ko se bo začel postopek na sodišču, je na začetku pomembno oporekati, da gre za prekrške in da so ti ljudje odgovorni. Če vam država reče, da imate pravico iti do določene črte, zakaj bi bili vi odgovorni za to, če pa to trdi država. To je argument, da so ti ljudje bili v zablodi. Torej, če ti ministrstvo reče, da greš lahko, zakaj bi ti rekel, da ne moreš. Sodišče bo o tem moralo odločati. Obstajati mora neka odgovornost države, saj so oni bili tam z njihovo podporo. Niso se ribiči sami spomnili kršiti predpise. Zato smatram, da bi se morali državi dogovoriti. To bi bili neki argumenti v pritožbi na prekrške, kolegi v Sloveniji pripravljajo še nekaj, vendar je še prezgodaj povedati kaj,” pove omenjeni odvetnik.

Prispele nove kazni

Odvetnik Senjak trdi, da se bo s tamkajšnjimi ribiči sestal jutri, ko mu bodo izročili kazni, ki so prispele na njihov naslov, takoj potem ko so slovenske prispele na naslove savudrijskih ribičev Diega in Franke Makovac ter Ezija Kocijančića.

“Doslej so se mi oglasili 4, 5 ribiči, ki so dobili prekrškovne kazni, pa bodo mogoče dobili še kakšno. Doslej še nisem dobil njihovega pooblastila, tako, da bom videl v nedeljo in vedel več o vsemu. Vem, da so nekateri ribiči dobili več prekrškovnih kazni. Doslej vem, da gre za šest obrtnikov in pet pravnih oseb. Zneski kazni za pravne osebe znašajo 10.000 kun, za odgovorne osebe v pravni osebi 5000 kun, za obrtnike je kazen 2500 kun,” je dejal Senjak. Prva poteza bo pritožba policijski postaji, ki je poslala prekrškovno kazen zaradi formalne pravilnosti, nato pa se ga bo dostavilo pristojnemu sodišču za prekrške. To bi lahko bilo ali sodišče za prekrške v Puli ali tisto v Umagu.

“Mene ni najela slovenska vlada, temveč odvetniška družba iz Ljubljane, ki sodeluje v tej pravni pomoči z aspekta predpisov. Njih je angažirala slovenska vlada. Delal bom z ribiči in njim bom izstavil račun, ki ga bo nato verjetno plačala slovenska država,” zaključi puljski odvetnik, ki je bil v času devetdesetih zaposlen v kriminalistični policiji PU istarske, nato kot svetovalec na občinskem sodišču (Županijskom sudu) in kot občinski državni odvetnik v Bujah.

Včeraj so na naslove savudrijskih ribičev prispele štiri nove kazni. Tri so šle ponovno na naslov zakoncev Makovac, svojo prvo kazen pa je dobil Giuliano Vizintin. Njim je bil sinoči dodeljen ljubljanski odvetnik Miha Kozinc, bivši slovenski minister za pravosodje iz časa Janeza Drnovška, svoj čas predsednika tamkajšnje Odvetniške zbornice.