(VIDEO) Janez Janša: “Nagrajuje se tiste, ki se norčujejo iz državnih simbolov – Kulturni praznik in podelitev Prešernovih nagrad zaznamovala huda polemika

Polemike zaradi izbora Prešernovih nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju ne pojenja. Nekaj ur pred osrednjo državno proslavo v Cankarjevem domu je predsednik SDS Janez Janša na Vrhniki ostro kritiziral izbor nagrajenih na proslavi ob kulturnem prazniku. Janez Janša meni, da tudi dogodki v zadnjem času kažejo na to, da se Slovenija vrača nazaj. Ne strinja se, da nagrajujejo tiste, “ki se norčujejo iz državnih simbolov”. V SDS so namreč na svojem Facebook profilu objavili sliko, na kateri je dramatičarka in performerka Simona Semenič, ki je, na proslavi ob kulturnem prazniku prejela nagrado Prešernovega sklada, kot umetnica okrog svojega nosečniškega trebuha ovila slovensko zastavo in iz nje izrezala grb.

Boris A. Novak pa je sinoči po proslavi najprej zavrnil intervju za POP TV in našo televizijo, saj je mislil, da gre za Nova24TV. Češ, da so ga razglasili za udbovca in mu očitali, da se Prešeren obrača v grobu, ker je dobil Prešernovo nagrado. Potem ko je ugotovil, da ne gre za omenjeno medijsko hišo, je z intervjujem nadaljeval. Sicer pa so v SDS -u kritizirali tudi, ker je Prešernovo nagrado dobila slovenska umetnica Maja Smrekar, ki na sliki doji psa.

Ana Smrekar je sicer prejela nagrado – zlato niko na festivalu Ars Electronica, v njej pa je kot so zapisali na Novi24 prepoznala poseben talent tudi komisija, ki določa nagrajence Prešernovega sklada. Je dojenje psa res umetnost se sprašujejo obenem pa so kritizirali tudi, ker Smrekarjeva ni ostala le pri dojenju, ampak je vzela maščobno celico nekega drugega psa, Byrona, s katero je oplodila eno od svojih jajčec – gre za metodo, ki je podobna metodi umetnega oplojevanja. Pasja maščobna celica ni spolna celica, v poskusu pa ni uporabljala pasje sperme.

Zanimivo je tudi, da je slovensko umetnico in Prešernovo nagrajenko, ki se je ovila v slovensko zastavo in si dala izrezati tisti del, ki pokriva nosečniški trebuh, poskušal razumeti Aleš Primc, ki je na Facebooku v fotografiji performerke Simone Semenič, videl tudi nekaj pozitivnega in sicer, kritiko odnosa do skrbi za otroke. Vendar njegova razlaga ni bila deležna odobravanja.

Svoje mnenje sem povedal. Žena mi je ravnokar rekla, da bi bil včasih lahko tiho. Da ne rabim novih nasprotnikov, ker imam že starih dosti. https://t.co/fdqGF8FSUJ

— Primc Ales (@ales_primc) February 5, 2018

Janez Janša se je sinoči na Vrhniki osredotočil na dogajanje po letu 2008, ko je njegovo vlado nasledila vlada Boruta Pahorja, ki Slovence dela majhne, je prepričan. Samozavest Slovencev se po njegovih besedah “načrtno zbija”, deloma tudi zaradi gospodarske krize in velikega povečanja zunanjega dolga.

“Od leta 2008 naprej se samozavest Slovencev načrtno zbija. Tudi že prej se je, ampak je tisti zalet, ki je trajal od osamosvojitve naprej, to na nek način potiskal vstran. Potem pa je, delno tudi zaradi te gospodarske in finančne krize, velikega povečanja slovenskega zunanjega dolga – to mi sami vemo, da če si nekomu nekaj dolžan, potem nisi več čisto samostojen, ti narekuje lahko. Če boste vi zastavili hišo, ko si boste sposodili kredit na banki, pa ne boste mogli tega vračati, pa boste prosili za odlog, potem boste videli, da vas ima nekdo v rokah, vsaj delno ne.

In tudi z nami se je to zgodilo. Mi smo bili leta 2008 druga najmanj zadolžena država v evro območju, kakšnih 22 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda je bila naša celotna državna zadolžitev.

Potem pa je dolg Pahorjeva vlada v treh letih spravila na 60 odstotkov in potem smo šli na več kot 80 odstotkov. Neka meja, postavljena v Evropi, v EU, še posebej pa evro območju je 60 odstotkov, po Maastrichskih kriterijih. Če bi bili mi leta 2007 tako zadolženi, kot smo danes, ne bi izpolnjevali ključnega kriterija za prevzem evra. Tako, da malo je to vplivalo, pa potem tisto prevzemanje raznoraznih pogojev ob kreditih, ki smo jih najemali. Tudi, če se to, kot posamezniki nismo zavedali, je to vplivalo na psihološko zavest družbe ali pa naroda.

Samo to ni bilo ključno. Ključno je bilo to, da je kasneje enkrat, vse tisto, kar je Slovence načrtno nekako potiskalo v nek podrejen položaj zato, da se je govorilo: Saj ne moremo sami preživet brez Jugoslavije, nas bodo razkosali, ne bomo preživeli, premajhna ekonomija smo, je govoril Mencinger celo v Demosovi vladi. Nikoli ne moremo preživet, če bomo lastni denar natiskali, ga ne bo noben priznal. Nismo sposobni niti lastne valute in tako naprej.

Znana je izjava Milana Kučana iz konca osemdesetih let, da slovenske identitete v svetu ni. Da noben Slovencev ne prepoznava, da je samo jugoslovanska identiteta ali pa balkanska. Če ima neka družba na čelu take voditelje, ki sami sebe dajejo v nič, se pomanjšujejo, potem je jasno, da to ni neka generalka samozavesti. Samozavest je pa pomembna, ne. Sami veste, če se boste nečesa lotili, recimo gradnje hiše. Če boste verjeli, da boste hišo zgradili, jo tudi boste. Če pa ne boste verjeli ali pa bo, ne vem, mož rekel bo uspelo, žena ne bo uspelo ali pa obratno, potem pa je že vprašanje. Pri narodu, pri skupnosti, je nekaj podobnega. Ta samozavest je pomembna, osnova samozavesti je pa identiteta. Identiteta pa je to, da veš kaj si, pa da to tudi želiš biti. Da ne želiš biti nekaj drugega, pa da si ponosen na to kaj si.

“V tem času ali pa malo kasneje, ko imamo mi tole debato, bo tamle v sosednjem mestu, se pravi v Ljubljani, državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. In tam bodo dobili prešernove nagrade ljudje, posamezniki, ki se norčujejo iz te slovenske identitete. Iz slovenskih simbolov iz zastave in materinstva, če hočete. Glejte država, ki povzdigne norčevanje ali pa degradiranje lastne identitete ali pa identitete državotvornega naroda v nek mainstrim, v neko uradno politiko, takšna država je obosjena je obsojena bodsi na krizo, bodisi na propad. Zaradi identitetnih vprašanj in demografije so propadale mestne državice, kraljestva – imperiji. Ne zaradi ekonomije ne zaradi številk denarja, predvsem zaradi indentitete in idelogije. Ta razvoj zadnjih deset let žal ni šel v pravo smer”, je med drugim dejal Janša.

Še en incident je sinoči zaznamoval podelitev Prešernovih nagrad in sicer protest Dragana Živadinova pred spomenikom Cankarjevega doma, zaradi tega, ker država ni hotela odkupiti slovenske zastave, ki je bila v vesolju.

Izjave si lahko ogledate tukaj: