Prva ženska, ki je postala direktorica CIA, vodila tajne programe zasliševanj in mučenj zapornikov: Kdo je Gina Haspel?
Ameriški predsednik Donald Trump je danes imenoval dosedanjega šefa CIA Mika Pompea za novega državnega sekretarja. Na čelo CIA pa je postavil Gino Haspel.
To je zgodovinski trenutek, saj bo to prva ženska na čelu centralne obveščevalne agencije CIA.
“Gina Haspel bo postala nova direktorica ameriške obveščevalne agencije CIA in tako bo prva ženska na tem položaju,” je zapisal na Twitterju Trump.
“To je zgodovinski mejnik. Mike in Gina že več kot leto dni delata skupaj in sta razvila veliko vzajemno spoštovanje,” je dejal Trump v izjavi za ameriške medije.
Mike Pompeo, Director of the CIA, will become our new Secretary of State. He will do a fantastic job! Thank you to Rex Tillerson for his service! Gina Haspel will become the new Director of the CIA, and the first woman so chosen. Congratulations to all!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) March 13, 2018
Haspel je članica CIA od leta 1985 in je bila vodja Oddelka za izpostave te agencije v tujini. Je karierna obveščevalka, lani pa je postala tudi namestnica direktorja CIA.
Njeno kariero je zaznamoval tudi škandal, povezan s sodelovanjem v zloglasnem programu CIA na Tajskem, ki je zdaj prepovedan in v katerem so osebe, osumljene terorizma, v posebnem zaporu brutalno mučili, da bi jih prisilili k priznanju krivde. Ameriški mediji so lani poročali, da je Hasplova osebno ukazala uničiti posnetke, ki so to dokazovali.
New CIA director Gina Haspel:
– Joined agency in 1985
– Becomes 1st woman to hold the post
– Ran ‘black site’ prison in Thailand notorious for torturing detainees
– ‘Directly involved in controversial interrogation program’ https://t.co/mFveU3eiKf pic.twitter.com/B3Zri6gmWU— RT (@RT_com) March 13, 2018
V Washingtonu je opravljala več pomembnih vodstvenih položajev, vključno funkcijo namestnice direktorja nacionalne tajne službe in namestnice nacionalne tajne službe za tuje obveščevalne službe in zaupne podatke.
Njeno kariero so pohvalili veterani obveščevalnih služb, med drugimi jo je pohvalil tudi nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe James Clapper, ki so ga pred kratkim zamenjali.
Hkrati pa je njeno imenovanje razburilo Ameriško unijo za državljanske svoboščine in druge zagovornike človekovih pravic, ki smatrajo za moteče, da je Trump za direktorico CIA izbral nekoga, ki je sodeloval v grobem testnem programu.
Evropski Center za ustavne in človekove pravice (ECCHR) je 17. decembra 2014 podprl kazenske obtožbe proti neidentificiranim operativcem Cie, potem ko je izbirni odbor ameriškega senata objavil svoje poročilo o mučenju, ki so ga opravljale ameriške obveščevalne službe.
7. junija 2017 je ECCHR pozval generalnega državnega tožilca Nemčije, naj izda nalog za prijetje Hasplove zaradi trditev, da je nadzorovala mučenje osumljenih terorizma. Pritožba zoper njo se je osredotočala na primer saudskega državljana Abuja Zubaydaha, ki je med mučenjem izgubil oko.
Haspel je ob imenovanju izjavila, da je vznemirjena glede napredovanja.
“Po 30 letih službovanja v CIA, sem imela to čast, da sem bila namestnica direktorja Mika Pompea v zadnjem letu. Hvaležna sem predsedniku Trumpu za zaupanje in da mi je dal priložnost, da postanem naslednja direktorica agencije,” je dejala Hasplova.
