Herojsko! Kot medicinska sestra je pretihotapila 2500 otrok v mrtvaških vrečkah in zabojih za orodje: Spisek z njihovimi imeni je zakopala pod drevo

Irena Sendler, ki je kot medicinska sestra med Drugo svetovno vojno na poljskem kljubovala nacistom, je rešila 2500 židovskih otrok pred gotovo smrtjo. Otroke je pretihotapila iz Varšavskega geta v mrtvaških vrečah, vrečah za smeti ali zabojnikih za orodje tako, da jih je ločila od staršev in jih peljala na “varne lokacije”, kjer je poiskala nežidovske družine, ki so jih nato posvojile in varovale.

Neverjetna herojinja je umrla leta 2008, njen podvig pa je bil desetletja po Drugi svetovni vojni javnosti neznan.

Decembra 1942 je novoustanovljena organizacija Žegoti izbrala Ireno Sendler (s psevdonimom Jolanta) za vodenje otroške sekcije. Kot uslužbenka socialne službe je vstopala v Varšavski geto in preverjala, ali se je pojavil tifus. Nacisti so se bali, da bi se bolezen utegnila razširiti izven geta.

Irena je organizirala tajne prevoze židovskih otrok iz geta tako, da jih je zapakirala v škatle, kovčke, vreče za smeti, mrtvaške vreče, zabojnike za orodje…. Z obrazložitvijo, da nadzira sanitarne pogoje v času epidemije tifusa, je Irena odvažala iz geta dojenčke in male otroke v ambulantnih vozilih. Svoje poslanstvo oziroma nalogo v času Druge svetovne vojne je Sendlerjeva opravljala tako, da si je zagotovila legalno prepustnico v židovski geto v Varšavi in izdelala na tisoče lažnih dokumentov, da bi lahko pretihotapila otroke in jim dala lažno identiteto.

Ime vsakega otroka, tako kot tudi novo lažno identiteto, si je vestno zapisala na seznam z imeni, na katerem je bilo 2.500 otrok. Seznam je spravila v stekleni kozarec, ki ga je nato zakopala pod neko drevo v upanju, da se bo nekega dne po koncu vojne seznam našel in da bodo te otroke združili z njihovimi pravimi starši in jih seznanili z njihovo preteklostjo.

Ko so nacisti zvedeli za njene aktivnosti, so jo leta 1943 aretirali, mučili, zlomili so ji obe nogi in roki in na koncu obsodili na smrt. Kljub mučenju medicinska sestra Irena Sendler ni izdala svojih sodelavcev, tako kot tudi ni razkrila identitete niti enega pretihotaplenjega otroka. Žegoti so ji rešili življenje, tako da so podkupili nemške stražarje, ki so jo peljali na strelišče (kraj pogube). Pustili so jo nezavestno v gozdu, hudo poškodovano. Do konca vojne se je skrivala in skrbela za židovske otroke.

Po nekem naključju je Irena Sendler vojno preživela in po vojni odkopala kozarec, da bi združila otroke z njihovimi pravimi starši, ki naj bi živeli razsuti po Evropi, vendar se je na koncu izkazalo, da je večina staršev rešenih otrok umrla v plinskih komorah in v nacističnih taboriščih smrti.

Ireno Sendrlerjevo so odlikovali z najvišjim poljskim odlikovanjem in razglasili za nacionalno herojinjo, razglasili so jo tudi za častno državljanko Izraela.

Pred smrtjo je izjavila:

“Še naprej se počutim krivo, ker nisem mogla narediti več.”