Smo na pragu nove afere velikih razsežnosti, ki grozi velikim državnim družbam (DUTB, državne banke) in omrežjem iz ozadja
Odločitev Višjega sodišča v prehodnem postopku prisilne poravnave za družbo Radeče papir nova d.o.o., je primer katapultirala na Ustavno sodišče RS. Kako bo odločilo ustavno sodišče RS? Dvomi o transparentnem poslovanju slabe banke? Neverjeten vpliv omrežij, ki iz ozadja vodi družbo Radeče papir nova d.o.o. Različni pogledi različnih interesnih skupin in domnevna protiustavnost instituta »upniške prisilne poravnave« (221j. člen ZFPPIPP).
V celotni zadevi nerešenih vprašanj med poslovnežem Igorjem Rakušo, z odličnimi mednarodnimi kontakti in povezavami, ki je s svojim elanom ponovno zagnal papirnico, kupil stroje, zagotovil obratni kapital, pridobil zaupanje tujih trgov in zagotovil pozitivno poslovanje v letu 2014 in družino Al Sudais, ki je leta 2014 s pomočjo Igorja Rakuše vstopila v lastništvo takrat nedelujoče papirnice Radeče papir v stečaju, je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da so kljub zelo kratkim procesnim rokom, ki zavezujejo Okrožno sodišče v Celju, udeleženci v konkretnem predhodnem postopku »upniške prisilne poravnave« samo na rešitev procesnega vprašanja morali čakati dolgih 12 mesecev, medtem ko so DUTB, državne banke in druge državne inštitucije za pridobitev sklepa za uvedbo »t.i. upniške prisilne poravnave« v skladu z 221.j členom potrebovale največ 24 ur ali 48 ur, saj so okrožna sodišča vplivnim slovenskim gospodarskim velikanom sklepe izdajala v rekordnem času in kot po tekočem traku.
Dejstvo je, da bo primer »upniške prisilne poravnave« družbe Radeče papir nova d.o.o. sedaj obravnavalo Ustavno sodišče RS, kjer se bo presojala domnevna protiustavnost 221.j člena ZFPPIPP, na podlagi katerega se je manj vplivnim podjetnikom in gospodarskim družbam, ki so oddaljene od centrov moči (SAVA, T2, Avtotehna, itd.), z uporabo 221.j člena ZFPPIPP povzročilo ogromno krivic in posledično ogromno in nepopravljivo škodo, saj so jih vplivni upniki, ki so v lastništvu države, razlastili prav na podlagi sedaj domnevno protiustavnega člena 221.j ZFPPIPP.
Trenuten razvoj dogodkov kaže, da imamo v slovenskem gospodarstvu očitno prvorazredne in drugorazredne družbe, ki jih slovenska sodišča v odvisnosti od njihovega statusa obravnavajo v skladu s svojimi dnevnimi potrebami.
