Marjan Podobnik v pismu uredništvu Topnews.si o potezi Kanglerja in Primca: “Kangler in Primc – bedaka ali junaka?”
“Junaka. V tem konkretnem primeru sta dala zgled, kako se je treba odločati, ko gre zares. Človeka, ki jima je dokazano težko narediti korak nazaj, sta naredila dva koraka nazaj, da bi celotna desnosredinska opcija in Slovenija imeli več možnosti narediti tri korake naprej.
Gotovo je deset dni pred volitvami težko stopiti pred ljudi, ki si jih še nekaj tednov nazaj prepričeval, naj se odločijo za kandidaturo – naj se izpostavijo, naj žrtvujejo svoj čas, denar, energijo, zasebnost – in jih prosiš za podporo odločitvi, da tvoja lista prekine volilne aktivnosti in pozove svoje volivce, naj svoj glas dajo programsko sorodnima strankama, ki bosta zanesljivo prišli v parlament.
Toda s to potezo je skupna Primčeva in Kanglerjeva lista edina, ki je zmagala že pred volitvami. Tisti, ki ste bili udeleženci ali ste pobliže spremljali dogajanja ob slovenski pomladi 1988 in ob prvih volitvah 1990 se boste verjetno strinjali, da odločitev nosilcev Slovenske desnice in njunih najbližjih sodelavcev spominja na dogajanja v času nastajanja novih demokratičnih strank, ko smo npr. nosilci prvo nastalih strank na terenu pomagali ustanavljati druge, kasneje ustanovljene stranke in ko smo na predvolilnih shodih in omizjih nastopali skupaj.
Če bi zgledu Kanglerja in Primca sledili še Zidanšek, Čuš, Požar, Dobovšek, Loredan Bešič in drugi, ki se v programu zavzemajo za delujočo pravno državo in razgraditev globoke države ter svoje volivce pozvali naj volijo NSi ali SDS, bi se ti dve stranki zagotovo približali večini za sestavo vlade. Če pa zgoraj omenjeni te težke odločitve ne bodo zmogli, je prav, da o tem razmislite njihovi volivci. Mnoge od teh strank imajo spoštovanja vredne predloge in aktivnosti, očitno pa jim tudi zaradi velikega števila list ne bo uspelo priti v parlament. Glasovi list, ki ne pridejo v parlament pa se ne le izgubijo, pač pa v primeru tesnega izida neposredno pomagajo nasprotni strani.
Tudi sam sem se skupaj z ljudmi, ki smo na taboru NSi podprli Mateja Tonina in njegovo ekipo z mirno vestjo in ponosno odločil za ta korak. Pred tem sem naredil vse, kar je bilo v moji moči, da bi različne stranke in skupine, ki izhajajo iz SLS nastopile s skupno listo. Žal pa vodstvo SLS ni sprejelo ponudbe Kanglerja in Primca za skupno listo. To je bilo po mojem prepričanju neodgovorno. Neodgovorno pa bi ravnal tudi sam, če bi kljub zavedanju, da nimajo realne možnosti za vstop v parlament, glasoval za eno od sicer programsko sorodnih majhnih strank.
Če bomo vsi tisti, ki bi radi živeli v normalni pravni državi, ne pa pod vzporedno oblastjo globoke države šli to nedeljo na volitve, bomo 3. junija začeli nadaljevati to, kar smo kot DEMOS in slovenska pomlad začeli pred 30 leti.
Na twitterju sem pred dnevi zapisal “Se spomnite, prijatelji, pomladi pred 30 leti. Ta tiste, ki jih ni več med nami, za tiste, ki pridejo za nami, in zase – stopimo skupaj. Pojdimo jutri na tabor NSi v Ajdovščino, v sredo na pomladno srečanje v Ljubljano, v četrtek na srečanje SDS. Tako se je kovala zmaga DEMOS-a leta 1990.”
Marjan Podobnik, Velike Lašče”
