Dunajski Profil in der Standard razkrila šokantne podrobnosti: Nemška obveščevalna služba BND že leta prisluškuje okoli 2.000 tarčam v Avstriji, vse podatke pa si izmenjuje z ameriško NSA!
Nemška obveščevalna služba BND že leta prisluškuje okoli 2000 tarčam v Avstriji, trdita dunajski tednik Profil in der Standard, na podlagi pridobljenega seznama.
Gre predvsem za telefonske kot tudi faks priključke in posamezne e-mail naslove, ki jih je obveščevalna služba BND spremljala od leta 1999 do leta 2006. Cilji v Avstriji so bili opazovani iz regije Pullach, kjer se na Bavarskem nahaja regionalni sedež BND-ja.
Cilji so bili, med drugim, tudi avstrijska vlada in ministrstva, avstrijski Interpol, ministrstvo za notranje zadeve, obrambo, gospodarstvo in za zunanje zadeve.
List! German secret service BND has been spying on big corporations, ministries, uni professors, public departments in … Austria. Austria?! https://t.co/VsBAYE71R8
— zylvia auerbach (@hexaflexagon) June 15, 2018
Prisluškovali so tudi mednarodnim organizacijam, kot je sedež Združenih narodov, Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) in Organizaciji za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE)
Nemška tajna služba BND je prisluškovala tudi tujim novinarjem, na seznamu je bil tudi številka faksa tiskovne agencije APA, univerzam, Avstrijski gospodarski zbornici, proizvajalcem orožja, bankam, med katerimi je tudi Nacionalna banka.
Cilj BND-ja v Avstriji so bile tudi številke v 75-ih veleposlaništvih na Dunaju, od Združenih držav Amerike, Irana, Libije, Severne Koreje, Izraela, pa vse do Afganistana.
BND ni želel komentirati seznama, ki ga je prejel dunajski Profil, sporočil je le, da o operativnih aspektih njihovega dela, ima pristojnost le zvezna vlada in organi v nemškem zveznem parlamentu.
Da je BND prisluškoval v Avstriji je znano že od leta 2015, ko je tedanja ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl Leitner podala prijavo, ki pa ni privedla do nikakršnih rezultatov.
Državno tožilstvo je prekinilo preiskavo, vendar kot so poudarili, ni popolnoma ustavilo primera. Sedanji izsledki bi lahko prispevali k nadaljevanju preiskave.
Ameriška NSA in nemška BND si delita “poslušalnico” v bavarskem mestu Bad Aibling
Nemška obveščevalna služba BND je svoje informacije izmenjevala z ameriško obveščevalno službo NSA, ki ji je dala na voljo tudi svoje prisluškovalne naprave.
Seznam prisluškovancev:
Armaturen Gesellschaft m.b.h
Austrian Press Agency APA
Austria Mikro Systeme AMS AG
Außenministerium
Bank Austria
Biochemie Gmbh
Bombardier-Rotax Gmbh
Botschaft Australien
Botschaft Frankreich
Botschaft Griechenland
Botschaft Irak
Botschaft Iran
Botschaft Island
Botschaft Israel
Botschaft Japan
Botschaft Nordkorea
Botschaft Polen
Botschaft Russland
Botschaft Schweden
Botschaft Ukraine
Botschaft USA
Bundesasylamt
Bundeskanzleramt
Bundesministerium für wirtschaftliche Angelegenheiten
Dexter Electronics
Ericsson Austria
Finanzministerium
Glock Gmbh
Golden Star Bank (Nordkorea)
Hirtenberger AG
Innenministerium
Internationale Atomenergiebehörde IAEA
Internationale Atomenergieorganisation Österreich IAEA
Internationale Atomenergie Organisation – IAEO
Interpol Österreich
Iran Air
Islamische Glaubensgemeinschaft Österreich
J Blaschke Wehrtechnik Gmbh
Leica AG O Lenzing AG
Magna Europa
Maschinenfabrik Starlinger und Co Gmbh
Militärattache Türkei O Opec
OSCE
Österreichische Nationalbank
Raiffeisen Zentral Bank
Schiebel
Steyr Mannlicher Gmbh
Swarovski Optik KG
Technische Universität Graz
United Nations Industrial Development Organization – UNIDO
Verteidigungsministerium
Voest
Wirtschaftskammer Österreich
Yokohama Austria GmbH
Vprašanje, ki si ga avstrijski mediji postavljajo je, v kolikšni meri ena tuja obveščevalna služba vohuni za drugo tujo obveščevalno službo in koliko vohunita druga drugo. “Vohunjenje med prijatelji, to ni delo,” je dejala nemška kanclerka Angela Merkel jeseni leta 2013, ko se je pritožila zaradi poročil, da so Američani prisluškovali njenemu mobilnemu telefonu. Takoj zatem pa je presenetil takratni šef BND Gerhard Schindler z izjavo, da tudi Nemčija sama vohuni za svoje “prijatelje”. Avstrijski mediji še pišejo, da je bila le ena tretjina tarč prisluškovana v okviru zakona.
V zadnjih letih so avstrijski politiki želeli večkrat razkriti dejavnosti tujih obveščevalnih služb v Avstriji. Leta 1998 je tedanji vodja Zelenih in današnji zvezni predsednik Alexander Van der Bellen zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve, ali tuje tajne službe “spremljajo avstrijske telekomunikacije”. Odgovor takratnega ministra za notranje zadeve Karla Schlögla (SPÖ) je bil: “Ne vem”. V zadnjih letih je FPÖ zahteval pojasnilo. Leta 2017 so predstavniki Svobodnjaške stranke na Ministrstvu za obrambo iskali informacije o dejavnostih BND. Ni bilo odgovorov: to je bila “uradna skrivnost za zaščito republike”.
Avstrijske oblasti so od Nemčije zahtevale pojasnilo, zakaj nemška obveščevalna služba (BND) že leta prisluškuje približno 2.000 ljudem v Avstriji, vključno s podjetji in ministrstvi.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je včeraj dejal, da je “vohunstvo med prijateljskimi državami nesprejemljivo”.Van der Bellen in avstrijski kancler Sebastian Kurz sta po poročanju der Standarda in Profiles odgovarjala na vprašanja novinarjev o obstoju seznama prisluškovanja v BND med letoma 1999 in 2006. Kurz je dejal, da so v letu 2014 obstajali sumi, da je BND v Avstriji izvajala vohunske dejavnosti, vendar je bilo nato z nemške strani pojasnjeno, da gre za zaostritev nekaterih nemških zakonov. Avstrijski kancler je dodal, da so od Nemčija že zahtevali pojasnilo o tem vprašanju.
