M. Šarec, D. Židan in Miro Cerar & ostali na levi sredini in imajo samo še danes čas za dogovor, sicer se jim utegne ponoviti Jankovičev scenarij iz leta 2011, ko je namesto M. Kociper in B. Pahorja bil izvoljen G. Virant
V vladno palačo k premierju Miru Cerarju so na sedež vlade včeraj prišli predsedniki SDS-a Janez Janša, LMŠ-ja Marjan Šarec, SD-ja Dejan Židan, NSi-ja Matej Tonin, DeSUS-a Karl Erjavec, SNS-a Zmago Jelinčič in predsednica Stranke Alenke Bratušek ter Matej T. Vatovec iz Levice. Novinarji, ki so spremljali včerajšnjo sejo, so bili večinoma mnenja, da gre tudi za utrditev pozicije Mira Cerarja pred petkovo konstitutivno sejo parlamenta, na kateri SMC še vedno vztraja, da bi za predsednika državnega zbora izvolili Mira Cerarja.
Stranke včeraj še niso bile dogovorjene oziroma enotne, ali naj Cerarju dajo glasove za predsedovanje parlamentu, saj je jasno, da bi Cerar ostal na tem mestu ne glede na to, katera koalicija bo sestavila vlado. In prav lahko bi se zgodilo, da bi Cerarja potrdila ena koalicija, vladala pa bo druga, oziroma celo to, da bi Cerar dobil glasove levosredinske koalicije, hkrati pa tudi glasove SDS in NSi-ja, ki sta včeraj že dve uri pilili koalicijsko pogodbo. Danes naj bi še enkrat sedle skupaj vse stranke levosredinske koalicije in rekle zadnjo besedo glede tega.
Variant je več, vendar, če bo predlaganje Cerarja za predsednika parlamenta solo akcija SMC-ja, in če slučajno ne bi bil izvoljen, bi to že lahko resno načelo možnost oblikovanja vlade na levici. Paradoks je tudi ta, da bi bil Cerar tako imenovani dvojni funkcionar, predsednik parlamenta in predsednik vlade v odstopu, ki opravlja tekoče posle, kar bi bila zanimiva situacija.
Spomnimo se samo zapletov pri imenovanju predsednika parlamenta leta 2011, ko sta bila predlagana Maša Kociper in Borut Pahor, na koncu pa je bil imenovan Gregor Virant, kar je pravzaprav že napovedalo novo koalicijo, ki jo je Janez Šušteršič imenoval “koalicija za deblokado”. Virant, ki je dobil 52 glasov, je takrat dejal, da je pripravljen odstopiti po oblikovanju vlade, vendar se je nova koalicija že oblikovala ob imenovanju predsednika državnega zbora.
Prav spor med SD-jem, ki je prav tako kot Cerar doživel poraz na volitvah in takratnim zmagovalcem volitev Zoranom Jankovičem, ki je forsiral Mašo Kociper, je bil eden od usodnih potez, zaradi katere Jankovič potem ni sestavil vlade. In podobna situacija se zna zgoditi jutri, če bo prišlo do blokade med LMŠ in SMC oziroma med Šarcem in Cerarjem, SD, ki bi ji po logiki zadev nekako pripadal predsedniški položaj v levosredinski kombinaciji, vsaj sodeč po izjavah Dejana Židana, ne bo eskaliral in se je pripravljen umakniti prav za to, da ne bi ogrozili sestave levosredinske kompozicije.
Obogatene z izkušnjami iz leta 2011, so stranke pri vsem skupaj skrajno previdne, vendar, če bo SMC vztrajal s svojim kandidatom, je možno samo dvoje, ali si ne želi levosredinske vlade in je Cerar skupaj z Bratuškovo že dogovorjen z Janezom Janšo in SDS, da zasolira in je koalicija za deblokado že sestavljena, ali pa bodo še danes našli neko formulo, ki bo vsaj na videz pustila odprte opcije za oblikovanje koalicije. Kalkulacije sicer gredo v tej smeri, da bi začasni predsednik državnega zbora postal Milan Brglez, ko pa bi se sestavila koalicija, bi Brglez postal minister za zunanje zadeve, Cerar pa predsednik parlamenta. Glasovanje za predsednika DZ je tajno, na glasovnici pa so napisani vsi kandidati tako, da so možna presenečenja in ni možno natančno vedeti, kako so glasovali poslanci oziroma poslanske skupine.
