Noč dolgih “nožev” v SMC – Z izključitvijo Milana Brgleza odprta pot za vstop SMC in SAB v desno koalicijo s SDS in NSi
Sinočnja odločitev izvršilnega odbora vsekakor odpira pot za vstop SMC-ja v desnosredinsko koalicijo, v katero naj bi poleg SMC-ja vstopila tudi Alenka Bratušek s svojo SAB. Nenazadnje je Brglez kot razlog izključitve iz stranke navedel prav nasprotovanje koaliciji s SDS, ko je ob tem prek Facebooka sporočil, da so ga izključili “zaradi njegove pokončne drže, zaradi tega, ker je bil kdaj kritičen do lastne stranke ter zaradi tega, ker je nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s SDS”.
Razplet dogodkov je v skladu z našimi napovedmi, da sta na mizi pravzaprav samo še dve opciji in sicer vstop NSi v sredinsko koalicijo, ki je manj verjeten tudi, če se bo Matej Tonin pogajal o takšnem vstopu v koalicijo, saj bo na koncu tako kot Gregor Virant, ki se je do konca pogajal z Zoranom Jankovičem in Pozitivno Slovenijo, nato pa s parafirano koalicijsko pogodbo odšel k Janezu Janši in podpisal drugo koalicijsko pogodbo. Poleg tega je NSi napovedala še notranji referendum o vstopu v sredinsko koalicijo, ki je malo verjetno, da bi uspel tudi, če bo vodstvo stranke navidez zagovarjalo vstop v tako imenovano razvojno koalicijo.
Drugi scenarij pa je vstop SMC-ja in Mira Cerarja ter Alenke Bratušek v desnosredinsko koalicijo, torej povezovanje s SDS-Janeza Janše in NSi-Mateja Tonina. Vprašanje je le, ali bo takšna koalicija podprta v parlamentu, saj bi se utegnila SMC še bolj razklati ob glasovanju. Vprašanje pa je tudi, kako bodo glasovali v poslanski skupini SAB. Vendarle ima desnosredinska koalicija še štiri rezervne glasove pri Zmagu Jelinčiču, ki sicer formalno ne bo v koaliciji, bo pa zagotavljal rezervne glasove Janezu Janši.
Podobna situacija kot z Levico v sredinski koaliciji, ki sicer formalno naj ne bi bila v koaliciji, bi pa zagotavljala podporo projektom oziroma glasovala za koalicijo po dogovoru. Vendarle je z odhodom Brgleza ta scenarij precej manj verjeten, saj je imel Brglez izrazito podporo v Levici, ki ga je bila pripravljena podpreti tudi za začasnega predsednika državnega zbora. Od tu je izviral tudi zadnji spor med Cerarjem in Brglezom, kjer naj bi Cerar na koncu rajši podprl Tonina kot Brgleza in s tem levi sredini preprečil prevzem mesta predsednika državnega zbora že v samem konstituiranju dela državnega zbora.
Odločitve izvršilnega odbora SMC, ki naj bi bila posledica spora med Milanom Brglezom in Mirom Cerarjem zaradi mesta predsednika državnega zbora, je namreč brezpredmetna, saj je bil na mesto predsednika imenovan Matej Tonin, ki se danes že srečuje s predsednikom države Borutom Pahorjem. Najprej je bilo presenečenje, da je vodja poslanske skupine SMC postal Igor Zorčič in ne Milan Brglez, ki je predsedoval državnemu zboru in po novem ne bi bil sposoben niti za vodjo poslanske skupine.
Tudi, če bi po ne vem kakšnem slučaju uspelo, da se bo sestavila sredinska koalicija Marjana Šarca, bo izključitev Brgleza bistveno spremenila značaj te koalicije, saj naj bi, kot je piscu omenjenih vrstic dejal eden od akterjev dogodkov ob izvolitvi Tonina, s tem preprečili levi ekstremizem oziroma ga vsaj bistveno omejili. Tako bo s tem v nadaljevanju koalicijskih pogajanj bistveno večja teža LMŠ Marjana Šarca, Cerarjeve SMC in SAB Alenke Bratušek proti SD Dejana Židana in Desusa Karla Erjavca, predvsem vplivu Levice na morebitno sredinsko koalicijo, ki pa brez NSi nima dovolj glasov.
Vsekakor zanimiv razplet, v katerem se kaže, da so bistveno večja nasprotja, oziroma, da v SMC-ju po izkušnji sedanje vlade bolj sovražijo SD-Dejana Židana in Milana Brgleza kot pa recimo Janeza Janšo in SDS. Vsekakor bo dinamika političnega dogajanja pri sestavi nove vlade precej drugačna, kot je bila do sinoči, ko je bil Milan Brglez vsaj formalno še član SMC-ja. Lahko bi rekli, da se bo politično dogajanje merilo do izključitve Milana Brgleza in po njej.
