Tuji mediji o peti obletnici vstopa Hrvaške v EU: Nepomembna, nevidna in ekstremno konzervativna!
Večina evropskih medijev je ignorirala peto obletnico članstva Hrvaške v Evropski uniji, tisti mediji, ki so se jubileja spomnili, pa niso ravno pohvalili najmlajše članice EU!
Skupni zaključek je, da Hrvaška svojega članstva v EU ni najbolje izkoristila.
Avstrijski dnevnik Standard Hrvaško opisuje kot ”srednjeevropsko in balkansko državo,” ki ima ambicijo uvesti evro in vstopiti v schengensko območje. Standard poudari, da je Hrvaška želela vstopiti v EU predvsem zato, da bi se distancirala od svojih vzhodnih in južnih sosedov, ter da je prenehala z reformami takoj, ko je popustil pritisk Bruslja.
V pristopnih pogajanjih se je Hrvaška predstavljala kot liberalnejša in bolj odprta, kot je v resnici, kar pa se je po njenem vstopu v EU zaključilo s konzervativno kontrareakcijo.
Das mitteleuropäische Balkanland will schon bald dem Euro und der Schengenzone beitreten
Objavil/a DER STANDARD dne Nedelja, 01. julij 2018
Sedaj se na Hrvaškem agitira proti srbski manjšini in uvaja ”ekstremno konzervativno sliko družine”. Najnovejši primer je kampanja proti Istanbulski konvenciji, piše Standard, ki hrvaške poslance v Evropskem parlamentu ne smatra za velike podpornike EU-ja, saj zavzemajo nacionalistična stališča, še posebej, ko je beseda o vsem, kar ima zvezo z Bosno in Hercegovino.
Standard poudari, da ima Hrvaška še naprej odprt mejni spor s Slovenijo, kar bo problem pri njenem vstopu v schengensko območje, kot tudi dejstvo, da Hrvaška ves čas balansira na meji evropskih vrednot.
Deutsche Welle piše o ”petih nevidnih letih Hrvaške v Evropski uniji” in poudarja, da Hrvaška ”s svojimi štirimi milijoni prebivalcev in skromnimi gospodarskimi rezultati znotraj evropskega trga tudi prej ni imela neke pomembnejše vloge, tako kot je nima niti danes.”
Večji del negativnih učinkov zaradi slabe konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva na evropskem trgu je povrnjen preko črpanja sredstev iz evropskih razvojnih skladov. Največji prispevek k skupnemu trgu in gospodarstvu Hrvaške je, ker se mladi in izobraženi ljudje množično izseljujejo iz Hrvaške v države Zahodne Evrope.
Tudi sama EU, ki je v krizi, in jo napadajo znotraj in zunaj številni populisti, takoimenovanih neliberalnih demokratov in nacionalistov, ni sposobna biti nek svetilnik na poti ohranjanja takoimenovanih evropskih vrednot, kot so strpnost, spoštovanje načela pravne države in zaščite pravic vseh manjšin. Tako je prvih pet let Hrvaške v EU v glavnem malo kdo opazil tako znotraj države kot tudi v Bruslju”, zaključi Deutsche Welle.
