(VIDEO) Se v ozadju pripravlja “Blitzkrieg” Janeza Janše – Dantejevi krogi oblikovanja vladne koalicije

6. julija 2018
(VIDEO) Se v ozadju pripravlja “Blitzkrieg” Janeza Janše – Dantejevi krogi oblikovanja vladne koalicije

Najprej nekaj statistike. Koalicijska pogajanja na nivoju predsednikov šestih strank so se začela prejšnji četrtek, v petek, soboto in nedeljo ter v ponedeljek so delali eksperti, od torka do danes zjutraj pa tečejo pogovori predsednikov šestih strank, ki jih je bilo vsaj tistih pred kamero in novinarji v državnem zboru, vsega skupaj pet ter najmanj štirje sestanki pa so potekali strankarskih ekspertov. V torek, 26. junija pa so se srečali glavni tajniki šestih strank. Danes se pogovarjajo o programskih izhodiščih SAB in Desus. Včeraj o programskih projektih SD, pred tem pa o programskih izhodiščih NSI. Ob začetku pogajanj.

Danes so nekateri predsedniki strank znova pri Borutu Pahorju, ki je prva posvetovanja opravil v ponedeljek in torek. Pahor je namreč na pobudo predsednika državnega zbora Mateja Tonina in na prošnjo vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića, opravil dodaten krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade z vodji poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Nove Slovenije – krščanskih demokratov in Levice, ki ob prvem srečanju morda niso dovolj jasno povedali, kakšen je njihov scenarij glede podpore Šarcu ali Janši.

Tako posvetovanja na začetku tedna kot tudi posvetovanja danes pa očitno ne bodo razrešila povolilne pat pozicije, ko noben tabor ali noben kandidat še nima zagotovljenih 46 glasov za potrditev mandatarja. Zdi se, da šesterici, kar nekako odgovarja, da bi Pahor, kot je napovedal, najprej podelil mandat Janezu Janši kot zmagovalcu volitev. Zdi se, da vsaj nekateri privoščijo mandat Janši ob zavedanju, da vsaj za zdaj noben od šesterice ne bo skočil iz pogajanj pri Šarcu v naročje Janeza Janše. Vsaj v tem krogu ne. Vedno, ko analitiki novinarji in politiki govorijo o večih krogih, vsaj o treh, v katerih naj bi dobili premiera in vlado, se spomnim Božanske komedije Dante Alighierija, ki je sestavljena iz treh sklopov: pekla, vic in raja. V katerem krogu smo pravzaprav pri oblikovanju koalicijske komedije in ali se bo kot vsaka komedija začela s tragičnim začetkom in srečnim razpletom, predvsem pa za koga še ni popolnoma jasno.

Božanska komedija predstavlja zbirko srednjeveškega znanja, komentira pa tudi tedanje politično dogajanje. Pogled na svet in človeka v delu je izrazito teocentričen. Ob rojstvu prejme človek neomadeževano dušo, ki jo z grehi umaže. K bogu se ne more vrniti, dokler ni duša čista. Duša tako preide tri stopnje: človeško (pekel), odlaga (vice) in obnovo (nebesa). Ko se očisti vsega človeškega, jo sprejme slava večnega miru. V celotnem epu Dante obsoja krivice, nasilje, vojne in izdajstva, obenem pa sporoča, da bi ljudje lahko imeli raj na tej zemlji, če bi znali živeti v slogi in ljubezni.

Medtem ko od blizu spremljam dogajanje, povezano s sestavljanjem koalicijske vlade, se mi zdi, da je dogajanje, ki se je začelo prejšnji torek, neke vrste politični eksperiment, ki se tokrat prvič odvija pred kamerami. Ko smo se novinarji poskušali spomniti, ali smo tak način sestavljanje koalicije že videli v preteklosti, je odgovor negativen.

Na veliko veselje novinarjev seveda, ki dobijo vsak dan kakšno izjavo, da lahko napravijo prispevek in opravijo svojo delovno dolžnost brez velikih naporov, da bi morali iskati informacije pri posameznih akterjih ali pa krožiti po Ljubljani in iskati lokacijo, na kateri so se dobili predsedniki šestih političnih strank.

Običajno so se akterji skrivali na bolj ali manj neznanih lokacijah, novinarji pa smo jih včasih uspešno, včasih neuspešno iskali po različnih gostilnah in lokacijah v Ljubljani in okolici. Predvsem pa so pogajanja potekala običajno dan in noč dokler niso bila zaključena in dokler se ni iz strankarskih konklav pokadil bel ali črni dim. Tako pa tudi danes ne moremo reči, da imamo mandatarja v stilu Habemus Papam (Imamo papeža!). Saj se spomnite, obred poteka na osrednjem balkonu bazilike svetega Petra v Vatikanu. Po razglasitvi se novi papež predstavi ljudem in jim podeli svoj prvi blagoslov Urbi et Orbi. Tako novinarjem, ki ure in ure čakajo na bel dim padejo na pamet različne primerjave, tudi z izvolitvijo papeža v katoliški cerkvi, kjer so kardinali zaprti tako dolgo, dokler ne najdejo papeža. Če se zadeva preveč vleče so jim včasih odrekli celo hrano, da bi se prej dogovorili glede novega papeža.

Tako pa se v Vili Podrožnik, kjer potekajo pogovori vodij poslanskih skupin s predsednikom države, očitno danes še ne bo pokadil bel dim in kot je napovedal Pahor, bo zadevo presekal s podelitvijo mandata Janezu Janši, verjetno prihodnji teden, če bo seveda Janša sprejel kandidaturo za mandatarja. Če jo bo, so seveda lahko akterji konklav v parlamentu zaskrbljeni, saj so pri predsedniku SDS vajeni marsikaj, tudi kakšnega Blitzkriega, kjer bi lahko eno za drugo s Šarčevih pogajanj potegnil katero od strank.

Najprej seveda NSi, ki mora opraviti znotraj stranke še temeljito razpravo, čeprav so zanimive informacije s pogajanj, da enostavno NSi ni bil najtrši pogajalec v šesterici, ampak so imeli več problemov z nekaterimi drugimi strankami, kot so recimo SMC. Znano je, da so nasprotja med SMC-jem in SD-jem po štiriletnem skupnem vladanju tako velika, da se nekateri med sabo bolj sovražijo, kot sovražijo zaklete politične nasprotnike. In prav v tem je pravzaprav priložnost Janeza Janše. Spomnimo se samo na besede Milana Brgleza, ki je na vprašanje, kakšni so argumenti tistih v SMC, ki podpirajo koalicijo z Janšo, dejal nekako v tem stilu – “bolje, da gremo prvi, da nas ne bodo drugi prehiteli”.

Nenavadna mirnost v SDS-u in predvsem pri Janezu Janši, ki razen tvitov, v katerih kritizira Marjana Šarca ali pa koalicijsko pogodbo, ki jo sestavlja šesterica, praktično od njega ni slišati nobenega glasu. Če bo Janša sprejel mandatarstvo, so lahko v šesterici, ki sestavlja koalicijo že zaskrbljeni, saj to pomeni, da se je kljub temu zgodilo nekaj več, kar je bilo videti pred kamerami in da so morda potekali še kakšni vzporedni pogovori, ki jih za zdaj le Matej Tonin in NSi tudi uradno priznavajo.

Vtis je bil, da je Janševa priložnost pravzaprav samo potrpežljivo čakanje na napake nasprotnikov in predvsem, na to, da bi se začela krhati navidezna politična enotnost med šesterico strank, kjer naj bi bilo kar nekaj potencialnih partnerjev za Janševo koalicijo. Prvo se je omenjalo SMC, v primeru, če bi se morala odločati med izrednimi volitvami in vstopom v nasprotno koalicijo, bi se vsekakor odločila za koalicijo z Janšo, vendar pa je problem, ker se tudi, če bi pridobil NSi in SMC ob podpori Zmaga Jelinčiča, to Janši zdi premalo. Sicer pa je SMC sinoči prek Twiterja javnosti še enkrat sporočila naslednje:

Resno desnosredinsko koalicijo bi lahko Janša sestavil le z LMŠ, kar pa je malo verjetno, saj naj bi Šarec menda bil trdno odločen, da v koalicijo z Janšo ne gre, tudi za ceno novih volitev in slabšega rezultata na volitvah. Drugi potencialni partner, ki pa seveda ni kompatibilen s SMC, je SD, ki bi prav tako mirno preživel in bil pripravljen na morebitno koaliranje levo – desno, kljub javnim sporočilom, da enostavno ne gredo v koalicijo s SDS in Janezom Janšo. Če je do včeraj veljalo to prepričanje, pa se je s strani Škandala24 zgodil tvit, ki naj bi namigoval na Židanovo drugačno spolno usmerjenost in ga je retvital nihče drug kot kandidat za mandatarja relativne zmagovalke na parlamentarnih volitvah SDS, Janez Janša:

In odgovor Dejana Židana in Matjaža Nemca:

Ključno vprašanje je torej, ali bo Marjanu Šarcu uspelo, “zadržati sve ovce na broju”, kot bi se v žargonu reklo, saj v primeru, da mandat dobi Janša ali pa v primeru, da si NSi enostavno premisli in ne gre v koalicijo, kljub štirinajstdnevnim pogajanjem, ki naj bi jih kronali z nekakšnim notranjim referendumom o vstopu v Šarčevo koalicijo. In če se na koncu vrnemo k Dantejevim krogom, bo vsekakor najbolj nevaren tretji krog, ko je pravzaprav vse mogoče, če v poldrugem krogu ne bo uspelo Marjanu Šarcu sestaviti koalicije. Seveda je to malo verjetno, saj bo izvolitev mandatarja podprla v vsakem primeru Levica ne glede na to, da v dosedanja pogajanja razen na začetku, ni bila vključena.

Tu pa se že postavlja vprašanje “političnega machiavellizma” oziroma »tehnike vladanja« Machiavellijeva maksima je namreč, »če ne storiš, kar je treba storiti, propadeš«. V politiki se bere takole: stori, kar moraš storiti, da dobiš (ali obdržiš) oblast. Ne gre za politične ideale, kjer je Janez Drnovšek nekoč dejal, da samo enkrat potrebuješ 46 glasov pri izvolitvi vlade in seveda mandatarja. Pomemben je torej učinek oziroma politična uspešnost pri zadnjem, tretjem krogu sestavljanja vlade, če bo do njega sploh prišlo. Politiki so na koncu lahko uspešni toliko, kolikor oblasti imajo.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja