Predsedujoči Sveta ministrov BIH Zvizdić pisal Plenkoviću in Junckerju: Ustavite gradnjo Pelješkega mostu, dokler ne rešimo vprašanje meje na morju!
Predsednik Sveta ministrov Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić je poslal pismo hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću, v katerem ga prosi, da Hrvaška opusti gradnjo Pelješkega mostu, dokler se ne reši vprašanje meje na morju med državama, so sporočili iz Zvizdićevega kabineta.
Zvizdić je Plenkoviću sporočil, da z obžalovanjem ugotavlja, da Hrvaška ni pokazala pripravljenosti, da bi na podlagi dogovora našli ustrezne rešitve za mejo na morju, začetek gradbenih del na Pelješkem mostu pa ocenjuje kot gesto, ki je v nasprotju z uradnimi stališči Bosne in Hercegovine, mednarodnega prava in pozitivno prakso dobrih sosedskih odnosov.
“Pozivam vas, da moje pismo razumete kot končno prošnjo vam in pristojnim organom Republike Hrvaške, da v duhu dobrih sosedskih odnosov sprožite prekinitev vseh dejavnosti v zvezi z gradnjo Pelješkega mostu, dokler ne dosežemo dvostranski sporazum o pravicah in obveznostih najinih držav v skladu z določbami Konvencije ZN o pomorskem pravu,” piše v pismu, ki je bilo poslano tudi Jean-Claude-u Junckerju, predsedniku Evropske komisije in drugim pomembnim uradnikom v Evropski komisiji.
Zvizdić je pismu Plenoviću dodal obsežno kronologijo komunikacije med organi obeh držav v zadnjih letih, predvsem z vztrajanjem na stališču predsedstva BiH iz leta 2007, po katerem Pelješkega mostu ne bi smeli zgraditi brez predhodnega sporazuma o meji.
Zvizdič meni, da gre za pravico Bosne in Hercegovine do svobodnega in nemotenega način oziroma koridorja ali prehoda do mednarodnih voda, kar je zagotovljena pravica vsake pomorske države po Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu.
“Nobena država se ne more razglasiti za izključnega suverena nad morskim javnim dobrim v okviru režima mednarodnega prava, ki v tem primeru pripada tudi Bosni in Hercegovini,” je dejal Zvizdić.
Izrazil je obžalovanje, ker se nikoli doslej niso začela pogajanja strokovnih skupin o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu in pomorski razmejitvi, čeprav je BiH svoje člane v ta organ imenovala že v letu 2014, medtem ko Hrvaška tega ni nikoli storila.
Zvizdić je svoje pisanje sklenil z ugotovitvijo, da je v celotnem procesu gradnje Pelješkega mostu Hrvaška izvajala enostranske dejavnosti, o katerih je BiH le obvestila, vključno o prenosu ravnih črt SFRJ pri razmejitvi na morju, s čemer je Bosni in Hercegovini onemogočen dostop do mednarodnih voda.