Nemški otok Borkum želi postati energijsko samozadosten in brez škodljivih emisij plinov

Da proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije ni le modna muha, vedo že dolgo ljubitelji zelene energije in predvsem ekološko osveščen del sveta. Zato smo se odločili, da predstavimo primer nemškega otoka Borkum, ki se z zanimivim projektom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanjem njenih viškov in njeno pametno distribucijo, odločil postati energijsko neodvisen od dobave električne energije s celine in do leta 2030 brez škodljivih emisij plinov.

Otok Borkum, ki se nahaja v Severnem morju, je nemška turistična Meka. Razprostira se na površini preko 30 kvadratnih kilometrov in ima nekaj več kot 5000 prebivalcev. V poletnih mesecih je ta številka skupaj s turisti tudi do petkrat večja. V turistični sezoni otok Borkum obišče več kot 300.000 ljudi. Ta otok, je del otočja Vzhodne Frizije in čeprav leži v Severnem morju, ima povprečno 200 sončnih dni na leto, brez vetra pa je le 10 dni na leto. Na otoku sonce poleti zahaja po 22.00 uri, pozimi je na njem povprečna temperatura okoli dve stopinji Celzija, poleti pa znaša največ 20 stopinj, kar je tudi tamkajšnja najvišja temperatura morja v poletnih mesecih. Tako so se na otoku Borkum odločili, da bodo sončne in vetrovne dni uporabiti tudi za proizvodnjo električne energije tako, da otok trenutno 50 odstotkov svojih potreb po električni energiji pridobiva iz sončnih in vetrnih elektrarn.

70 odstotkov te energije je vetrne, 30 odstotkov pa sončne. Primer otoka Borkum izstopa od ostalih podobnih zgodb o lokalnih skupnostih, ki so usmerjene v obnovljive vire energije, s tem, da se je otok odločil za projekt shranjevanje viška energije. Njihov cilj je, da v času, ko je presežek proizvedene električne energije v vetrnih elektrarnah in sončnih panelih veliko večji od porabe, shranijo presežek električne energije za dneve, ko je proizvodnja manjša od potreb. V ta namen so začeli projekt NETfficient sistema trajnostne oskrbe z energijo, ki združuje inteligentno skladiščenje električne energije in učinkovito distribucijsko tehnologijo. Projekt vključuje 13 partnerjev iz sedmih evropskih držav, vključno z raziskovalnimi ustanovami, velikimi podjetji, malimi in srednje velikimi podjetji ter mestnimi sveti.

Sistem shranjevanja viškov električne energije, proizvedene iz sončnih in vetrnih elektrarn, na otoku Borkum

Financiranje iz programa EU

Projekt se financira v okviru programa EU Horizon 2020 za raziskave in razvoj. Skupni stroški projekta znašajo 11,4 milijona EUR, od katerih je EU zagotovila približno 9 milijonov evrov. Projekt se izvaja od leta 2015 in bo trajal do leta 2018. Električna energija se trenutno proizvaja na skupno 7.750 sončnih panelih, s skupno močjo 1,4 MW, in dveh vetrnih elektrarnah, vsaka z močjo 1,8 MW. Tako proizvedena električna energija gre v pametno distribucijsko omrežje. Raster je opremljen z različnimi tehnologijami shranjevanja in je nadzorovan z inteligentnim sistemom za upravljanje porabe energije.

Na otoku Borkum je 40 stanovanjskih in pet javnih stavb, vključno z akvarijem, ki so opremljeni z enotami za proizvodnjo sončne energije, merilnimi napravami in sistemi za shranjevanje energije oziroma baterijami. Namestitev solarnih panelov, pametnih merilnikov in baterij, omogoča, da se sončna energija, proizvedena čez dan, tudi ponoči uporablja za ulično osvetlitev. Na otoku Borkumu so novinarji, ki so obiskali otok v organizaciji Evropske komisije, povedali, da razvoj orodij za upravljanje in odločanje vključuje vse od proizvajalcev in lokalnih oblasti do končnih potrošnikov. To omogoča končnim uporabnikom prehod na trg energije kot blaginje – potrošniki, ki so hkrati tudi proizvajalci.

Ključni del celotnega sistema je platforma, v kateri se zbirajo vsi podatki, in ki nato nadzira porabo električne energije, polnjenje baterij, kot tudi porabo energije, shranjeno v njih. Med projektom bodo vključili več tehnologij za shranjevanje električne energije, proizvedene iz vetra in sonca in to so ultrakondenzatorji, litij-ionske baterije, “second-life” baterije električnih vozil, vodika ter “Home Hybrid” tehnologije, ki je kombinacija zgoraj omenjenih tehnologij.

Več prednosti

“V trimesečnem povprečju izgubimo približno en odstotek shranjene energije v baterijah”, je povedal novinarjem Olaf Poglej, eden od koordinatorjev NETfficienta na Borkumu. Kar zadeva gospodinjstva, skupna naložba, ki vključuje namestitev sončnih kolektorjev in dobavo baterij za shranjevanje električne energije, stane okoli 25.000 evrov. Po ocenah strokovnjakov iz NETficenta, bo ta naložba s prihranki skozi porabo konvencionalno proizvedene električne energije povrnjena v 12-ih letih.

Koliko so vsako leto od začetka izvajanja projekta prihranili, trenutno še ne vedo, ker se je projekt začel realizirati šele letos, tako da bodo ta podatek imeli ob koncu leta 2018. V NETfficientu pravijo, da bo projekt dokazal uporabnost sistema za shranjevanje energije v pametnih omrežjih, in da bo uresničil ekonomske, socialne in okoljske koristi. Torej, kar zadeva gospodarske vidike izboljšanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema in večje prihodke na trgu z električno energijo, zmanjšuje operativne stroške, povečuje energetsko učinkovitost in zmanjšuje vpliv na okolje.

Družbene prednosti projekta so, da potrošniki postajajo hkrati tudi proizvajalci energije, projekt pa bo prispeval k tranziciji energije in bo služil kot najboljši primer v svetu, ki daje predloge regulativnim agencijam in oblikovalcem javnih politik. Kar zadeva okolje, bo projekt dokazal, da so današnje tehnologije dovolj razvite za upravljanje z obnovljivimi viri energije, in da so na voljo vsem. Skladiščenje obnovljivih virov energije omogoča njihov dobiček na trgu energije in vodi k zmanjšanju emisij CO2 ter odvisnosti od fosilnih goriv.

Cilj prebivalcev otoka Borkum je, da otok postane energijsko samozadosten in odpravi svoje potrebe po električni energiji iz običajnih virov.

Načrtujejo tudi nadaljnje naložbe iz skladov EU, preko katerih bodo postali energetsko samozadosten otok, neodvisen od električne energije iz celine. Do leta 2030 želijo postati otok, na katerem ne bo več škodljivih emisij plina.

Takšnega projekta bi se lahko lotili tudi v Sloveniji, saj strokovnjaki iz NETficenta verjamejo, da se vse, kar so storili na otoku Borkumu, lahko uporabi tudi kjerkoli v Evropi.