(VIDEO) Vrnitev SLS v prihodnost – V Novem Mestu repriza dogodkov iz 12. maja leta 1988
Na kongresu SLS med gosti, poleg Ivana Omana, Janez Janša, Lojze Peterle, Zdravko Počivalšek, Franc Kangler in tudi Tone Krkovič.
Včerajšnji kongres stranke SLS v Novem Mestu je bil za večino udeležencev pravzaprav tudi neko potovanje skozi čas. Vsaj za večino, ki s(m)o tako ali drugače spremljali stranko od ustanovitve do danes. Glede na akterje dogodkov je 29. september pravzaprav vrnitev v preteklost in sicer na dan 12. maj 1988.
Stranka je bila namreč ustanovljena 12. maja 1988 na javni kmečki tribuni z naslovom “Ali mora kmet res le ubogati?”, v dvorani hotela Union v Ljubljani. Udeležilo se je je okoli 1500 ljudi. Kot društvo je bila formalno registrirana 12. avgusta 1988, kot stranka pa 25. januarja 1990, ko je to omogočil Zakon o političnem združevanju. Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze je postal Ivan Oman, ki je ostal njen predsednik do pomladi leta 1992, ko je vodenje stranke prevzel njegov zet Marjan Podobnik.
In prav prisotnost Ivana Omana in večine akterjev iz leta 1988 je vsaj pri meni, ki sem dogodke spremljal maja 1988 v vlogi novinarja na RTV. Slovenija, pomenila simbolično potovanje skozi čas. Razlogi za to nosijo različne predznake, od povsem subjektivnih vzgibov do vplivanja na nekatere zgodovinske mejnike ali pa postavljanja vprašanj, kam nas bi neko dejanje iz sedanjosti pripeljalo v prihodnosti.
Prvi predsednik SLS-a oziroma. takratne Slovenske kmečke zveze, 89-letni Ivan Oman se je najprej spomnil zgodovine in Slovenske kmečke zveze, v povzetku svojega nagovora pa napovedal nalogo za prihodnost. “Priklicati je treba to lastovko slovenske pomladi, to lastovko je treba priklicati, da pride in prileti še enkrat,”je dejal.
Kongres SLS je bil nekakšna repriza tako dogodkov iz maja 1988 kot tudi leta 1992, ko je tako kot včeraj v Novem Mestu vodenje stranke ponovno prevzel Marjan Podobnik. Na izrednem kongresu SLS je bil za predsednika stranke po pričakovanjih izvoljen Marjan Podobnik, ki je stranko vodil že v letih med 1992 in 2000. V zaključnem govoru je Podobnik dejal, da stranka v prihodnost vstopa samozavestno, hkrati pa napovedal konec izločanj in izključevanj.
Podobnik je bil na kongresu edini kandidat za predsednika, saj je tik pred začetkom volilnega dela kongresa od kandidature odstopil predsednik strankinega občinskega odbora na Vranskem Janez Lencl. Kot je dejal delegatom, želi s svojim odstopom od kandidature prispevati k enotnosti stranke in dobremu vzdušju v njej. Od 159 delegatov, ki so prevzeli glasovnice, volilno pravico jih je imelo nekaj več, je za Podobnika glasovalo 148 delegatov, proti pa jih je bilo osem. Izvolili so tudi nove podpredsednike stranke, kar so postali Franc Bogovič, Suzana Lara Krause in Modest Motaln, ki je bil izvoljen avtomatično skupaj s Podobnikom.
Kongresa, na katerem je bilo po ocenah okoli 600 ljudi, so se kot gostje udeležili številni vidni gosti z obeh političnih polov, med drugim tudi predsednik SDS Janez Janša, Lojze Peterle je kongres pozdravil kot predstavnik NSI, na osebno povabilo Marjana Podobnika pa se je kongresa udeležil gospodarski minister Zdravko Počivavšek kot predstavnik SMC-ja , ter predsednik Piratov Rok Andre. Na osebno povabilo Podobnika pa se je kongresa kot gost udeležil tudi Anton Krkovič ter seveda predsednik Nove ljudske stranke Slovenije Franc Kangler, ki je napovedal skorajšnjo združitev z matično stranko. “Pozabimo slabe odločitve v preteklosti in glejmo dobre odločitve v prihodnosti,” je med drugim dejal Kangler.
Janša je v nagovoru delegatom ocenil, da za SLS “po letih pozeb prihaja čas pomladi”, da je mesto stranke v državnem zboru in da jo Slovenija potrebuje. Po njegovih navedbah se tudi SDS zavzema za stranke, ki temeljijo v slovenskem narodu in v slovenskih vrednotah. “Takšne stranke so prihodnost Slovenije in SLS je stranka, ki od samega začetka koreni v teh vrednotah,” je dejal. Dotaknil se je tudi sodelovanja SDS in SLS v preteklih koalicijah. Ob tem je zavrnil očitke, da naj bi bile preostale stranke, manjše od SDS, zgolj sateliti SDS. Teh na “demokratičnem polu slovenskega demokratičnega prostora” od osamosvojitve naprej ni bilo nikoli. “Sateliti so nekje drugje, mislim, da jih je trenutno šest v neki vladni kompoziciji, ki bo razpadla, zato ker nimajo planeta.”
Nasprotno od teh si SDS v slovenskem političnem prostoru želi strank, “ki so suverene, ki same odločajo o svoji usodi, ki naredijo tako, kot odloči njihovo članstvo”. “Stranke, s katerimi se da usklajevati in ki se ne bojijo iti z nekom v koalicijo, zato ker pravijo, da jih bodo potem mediji uničili,” je opozoril. Po njegovih navedbah se tudi SDS zavzema za stranke, ki temeljijo v slovenskem narodu in v slovenskih vrednotah. “Takšne stranke so prihodnost Slovenije in SLS je stranka, ki od samega začetka korenini v teh vrednotah,” je menil.
Stranka SLS je kljub pretresom in dveh mandatih zunaj parlamenta še vedno močna na lokalni ravni – na zadnjih volitvah je bilo na listi SLS ali z njeno podporo izvoljenih 48 županov, imajo tudi več kot 400 občinskih svetnikov. In prav lokalne volitve bodo v prihodnjih treh mesecih glavna preokupacija stranke, ko naj bi prišlo, kot je povedal predsednik Marjan Podobnik, do novega programskega kongresa.
In če smo začeli z potovanjem skozi skozi čas naprej ali nazaj, je glavno vprašanje, kaj bo imenovanje Podobnika prineslo v prihodnje. Bo Podobnikova vrnitev v prihodnost (Back to the Future) problem rešila v obe smeri za naprej in za nazaj. Spravni kongres, ki je pomiril vse struje in vrnil izključene in odpisane člane SLS, je rešil probleme za nazaj, v prihodnjih mesecih in letih pa bo seveda ključno vprašanje vrnitev SLS-a v parlamentarno orbito. Kongres je vsekakor ponudi priložnost, da v vodstvu poiščejo odgovore na izvore svojih problemov.
Tako kot v filmu Vrnitev v prihodnost, ko šele pobeg od realnosti junakom ponudi priložnost, da poiščejo odgovore na izvore svojih problemov. Ko jih odkrijejo, se na vse pretege trudijo, da bi jih odpravili in se tako lahko vrnili v svoj, sedaj popravljeni čas.