(VIDEO) Slovenska Levica in nemška Die Linke proti višanju obrambnih izdatkov in pritiskom zveze Nato – “V Levici se zavzemamo za razpustitev zveze NATO in za izstop Slovenije iz te organizacije”

Včeraj sta Andrej Hunko, v imenu nemške stranke Die Linke in Matej Tašner Vatovec, v imenu slovenske Levice, podala skupno izjavo, v kateri sta zavzela jasno stališče do vprašanja zveze NATO. “Pozivamo k novi politiki popuščanja napetosti, kot smo jo imeli v 70. letih pod Willyem Brandtom z Rusijo. Mislimo, da bi bilo to bolje kot nova oboroževalna tekma, “je na skupni tiskovni konferenci dejal Andrej Hunko. Tudi Vatovcu se nadaljnje oboroževanje ne zdi smiselno. “Ali želimo proračunski denar metati v staro železo ali želimo razvoj te države,” se je vprašal Vatovec.

Po prepričanju poslanca Vrtovca, je trenutna oboroževalna tekma med Natom in predvsem Rusijo popolnoma nesmiselna, saj lahko pomeni samo bitko do dna, ko bosta obe strani skušali ohranjati svojo vojaško premoč. Hkrati je poslanec še poudaril pomen demilitarizacije. Če želimo mir v svetu in nek splošen svetovni premik, ki pomeni tudi premik k trajnostnem razvoju in varovanju okolja, bomo morali nehati trgovati z orožjem in uporabljanjem orožja, je dodal.

Kot je povedal Vatovec, so se na kratko pogovorili o situaciji v Evropi, Nemčiji, Sloveniji in seveda tudi širše. Poudarek je bil na zahtevah, ki jih zveza Nato daje, oziroma s katerimi pritiska na različne evropske države med drugim na Nemčijo in na Slovenijo na zelo podoben način in v luči tega pripravili tudi skupno izjavo, je povedal Vatovec. Hunko je izrazil zadovoljstvo, ker je Levica dosegla zelo podoben rezultat kot nemška Die Linke, in da je srečen, ker je dejansko neka nova Levica v eni od postsocialističnih držav dejansko dosegla tak rezultat. Skozi pogovor so, kot je dejal Hauko, ugotovili kar nekaj podobnosti, kar se tiče zahtev. Obe stranki namreč zelo skrbi povečevanje izdatkov za vojaške namene oziroma za militarizacijo. Ne samo v sklopu nacionalnih parlamentov, ampak tudi na ravni Evropske Unije.

V Nemčiji je trenutna situacija taka, da imajo za leto 2018 predvidenih 38,5 milijarde evrov, ko so namenjeni za vojaške izdatke, za drugo leto pa je predviden dvig in naj bi se ti izdatki povečali na 42,9 milijarde evrov, kar je dejansko 4,4 milijarde več za stroške vojaškega oboroževanja oziroma za militarizacijo. Toda Nato zahteva, da se ta izdatek za vojsko dvigne na 2 odstotka nacionalnih BDP-jev, kar bi za Nemčijo pomenilo, da bi v letih 2020 do 2024 ti izdatki znašali 80 milijard evrov. S tem bi Nemčija postala ena izmed največjih plačnic za stroške oboroževanja, se pravi še več kot Rusija, zaključuje Hunko.

Po njihovem enotnem prepričanju je NATO relikt hladne vojne. Širitev zveze NATO do meja Ruske federacije je bila napaka. Levica in Die Linke nasprotujeta nadaljnji širitvi zveze NATO, nepotrebnemu trošenju sredstev za oboroževanje po diktatu zveze in se zavzemata za izstop iz njenih struktur.

Zaradi vključitve v NATO in vzpostavitve popolnoma profesionalne vojske, slovenske oborožene sile niso sposobne obrambe države. Ustroj in doktrina sil sta prilagojena izvajanju vojaško-policijskih operacij v tujini, za kar se namenjajo tudi znatna sredstva. Takšna usmeritev ne prispeva k obrambni sposobnosti države, hkrati pa močno bremeni državni proračun in požira sredstva, ki bi se sicer lahko namenila za socialo, zdravstvo, šolstvo in znanost.

Slovenija je nenehno pod močnimi pritiski zveze NATO, zlasti največjih imperialistov znotraj te zveze, po višanju obrambnih izdatkov na 2 % BDP. To v praksi pomeni skoraj podvojitev obrambnih izdatkov na več kot 1,2 milijarde evrov letno. Ob nenehno upadajočem številu pripadnikov SV to pomeni do 600 milijonov evrov letno več za nakup vojaške opreme. Da bi se kupovanje opreme nadaljevalo po starih koruptivnih vzorcih, dokazuje netransparenten način, na katerega hoče MORS od vlade izsiliti nakup oklepnih bojnih vozil 8×8, ki so se v manj kot enem letu podražila za 50 %, s prvotno predvidenih 200 na več kot 300 milijonov €.

V Levici se zavzemamo za razpustitev zveze NATO in za izstop Slovenije iz te organizacije. Dokler bo Slovenija članica NATO, pa mora v skladu z diskrecijsko pravico, ki nam jo zagotavlja Severnoatlantska pogodba, zasledovati politiko miru in nenasilja in se vzdržati vseh vojaških dejavnosti, ki so z njo v nasprotju, razvoj obrambnih sil in vojaške izdatke pa prilagoditi realni ogroženosti države.