(VIDEO) Kučan in Mesić nad Tajanija – Tajani združil slovensko in hrvaško levico

Nedeljski nastop predsednika Evropskega parlamenta, ki je ob robu nedeljske slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije izjavil, naj “živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija” še naprej sproža val protestov in nestrinjanja. Kljub ponedeljkovemu izrazu obžalovanja, ker so bile njegove izjave napačno razumljene, in da je želel posredovati sporočilo miru, se vrstijo zahteve po odstopu.

Na nedeljski slovesnosti, na kateri je bil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je v nedeljo preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. “Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo,” je zapisal.

Premier Marjan Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo “in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda”. Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. “Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU-funkcionarjev,” je dodal.

V soboto sem govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev. Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda.

— Marjan Šarec (@sarecmarjan) February 11, 2019

Salvini pa je nato v ponedeljek zvečer na italijanski televiziji odgovoril, da ne razume, zakaj je slovenski premier protestiral proti njegovim izjavam in dodal: “Ne verjamem, da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista. Pa brez zamere.”

Predsednik SDS-a Janez Janša je v odzivu na izjave premierja Šarca sicer zatrdil, da “zgodovino potvarja” on. “Je očiten primer, ko ena skrajnost hrani drugo. Fašizem je bil dejstvo, njegovi okrutni zločini razkrinkani. Mussolinija so Italijani sami obesili. Slovenski komunisti pa so v nekaj mesecih pobili več Slovencev kot fašisti v 20 letih,” je poudaril.

Tajanija so k odstopu včeraj že pozvali tudi v SD-ju, pri čemer po besedah poslanca Matjaža Hana vztrajajo. “Nobeno opravičilo namreč ne more opravičiti dejanja, ki ga je storil,” je dejal Han. V SD-ju so zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo Tajanija k odstopu. Med drugim zahtevajo tudi, da se do Tajanijevih izjav opredelita tudi Evropski svet in Evropska komisija.

“Ubili so jih, ker so bili Italijani in kristjani. Ubili so jih vojaki z rdečo zvezdo na kapi, ” je v nedeljo dejal Tajani, ki je v svojem opravičilu v Evropskem parlamentu včeraj dejal, da je želel posredovati sporočilo miru, in izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Poudaril je, da je hotel spomniti na tisoče žrtev ene hujših tragedij v prejšnjem stoletju, predvsem italijanskih, pa tudi hrvaških in slovenskih. To, da je bilo več tisoč ljudi vrženih v kraška brezna, je po besedah Tajanija zgodovinsko dejstvo, na katero spominja slovesnost v Bazovici. “V svoji izjavi sem želel izpostaviti mir in spravo med italijanskim, hrvaškim in slovenskim narodom ter njihov prispevek k evropskemu projektu,” je poudaril. Dejal je še, da njegov namen ni bil užaliti nikogar, temveč je hotel le poslati sporočilo miru, da se podobne grozote ne bi nikoli več ponovile.

Pojasnil je še, da se omemba italijanske Dalmacije in Istre ni nanašala na geografska območja, temveč je govoril o optantih iz Istre in Dalmacije, ki govorijo italijanski jezik, ter njihovih potomcih, med katerimi jih je bilo veliko na slovesnosti v Bazovici. Prav zaradi opredelitve zgodovinske resnice je bil po njegovih besedah mogoč preobrat v odnosih med Italijo, Hrvaško in Slovenijo, državami, ki jih danes povezuje prijateljstvo in mir ter so najboljši primer, da je Evropska unija zgodba o uspehu.

V stranki SD so včeraj kot nadaljnji ukrep organizirali mednarodno peticijo za odstop predsednika Evropskega parlamenta. Prvopodpisani so med drugim bivša predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesić ter nekdanja predsednika DZ Jožef Školč in Milan Brglez. Pod peticijo so se podpisali tudi številni drugi politiki, intelektualci in aktivisti iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

“Revizionistične izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonija Tajanija, ki opravičujejo fašizem, so nas spodbudile, da kot državljanke in državljani posameznih držav Evrope zahtevamo njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije izjemno pomembne institucije Evropske unije, ker je s takšnimi izjavami izgubil verodostojnost, ki jo mora imeti predsednik Evropskega parlamenta,” so zapisali ob peticiji.

Zahtevamo takojšen odstop Antonia Tajanija, predsednika Evropskega parlamenta

Državljanke in državljani svobodne in povezane Evrope smo zgroženi nad nedopustnimi izjavami predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki jih je izrekel v nedeljo, 10. februarja 2019, na spominski slovesnosti v Bazovici v Italiji.

Njegove izjave so izzvale burne reakcije pri ljudeh vsaj v dveh državah članicah Evropske unije, v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški, se pa javnost odziva tudi v širši regiji.

Revizionistične izjave predsednika Evropskega Parlamenta Antonija Tajanija, ki opravičujejo fašizem, so nas spodbudile, da kot državljanke in državljani posameznih držav Evrope zahtevamo njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije izjemno pomembne institucije Evropske unije, ker je s takšnimi izjavami izgubil verodostojnost, ki jo mora imeti predsednik Evropskega parlamenta.

Tajani je v svojih izjavah v Bazovici s povsem nedopustno retoriko izvajal revizijo zgodovine in ob tem pozdravljal italijansko Istro, italijansko Dalmacijo, s tem pa izkazoval fašistične ozemeljske težnje, ki ne sodijo v Evropo 21. stoletja.

Ob tem podpisniki peticije zahtevamo, da se do izjav predsednika Evropskega parlamenta nujno opredelita tudi Evropski Svet in Evropska Komisija, saj želimo, da takšne retorike visokih funkcionarjev Evropske unije ne podpirata in jo zavračata.

PRVOPODPISNIKI PETICIJE (po abecednem vrstnem redu):

dr. Borut Bohte, zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
dr. Milan Brglez, poslanec SD in nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Neda R. Bric, igralka in režiserka
Jan Cvitkovič, režiser
dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja in profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani
Mitja Čander, urednik in esejist
Tanja Fajon, evropska poslanka SD/S&D
Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica
Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije
Stjepan Mesić, nekdanji predsednik Republike Hrvaške
Matjaž Nemec, poslanec SD v Državnem zboru Republike Slovenije
Tonino Picula, evropski poslanec SDP Hrvatske/S&D
ddr. Rudi Rizman, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in Univerze Bologna
Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem Parlamentu v Rimu
Aldo Rupel, pisatelj, športni pedagog in prevajalec
Marko Sosič, pisatelj in režiser
Jožef Školč, nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in ZSMS
dr. Igor Šoltes, evropski poslanec Zeleni/ESZ
Aleš Šteger, pisatelj
dr. Patrick Vlačič, nekdani minister Vlade Republike Slovenije in izredni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani
Lenart Zajc, pisatelj
mag. Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora Republike Slovenije

Skupno pismo so na predsednika Tajanija naslovili tudi slovenski in hrvaški poslanci EPP

Zunanji minister Miro Cerar je včeraj v parlamentu dejal, da v opravičilu Tajanija ni bilo zajeto vse, kar pričakuje. Zato je popoldne na Tajanija naslovil pismo.

V pismu, objavljenem na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve, je zapisal, da je Tajani “kot predsednik Evropskega parlamenta, institucije, ki predstavlja državljanke in državljane unije, na slovesnosti podal izjave, ki niso ne v duhu Evropske unije ne njenih ustanovnih vrednot. Prav nasprotno, vaše izjave nas vračajo v čase, ko se je z nevarno retoriko v Evropi spodbujalo k sovražnostim do drugih narodov ter ustvarjalo napetosti med narodi in državami. Vaše izjave smo mnogi razumeli kot grožnjo, zato od vas pričakujemo iskreno opravičilo. Pojasnilo o domnevnem nerazumevanju vaših trditev žal ni dovolj, saj so te v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, določenimi s Helsinško sklepno listino o varnosti in sodelovanju v Evropi.”

Poudaril je, da od voditeljev evropskih ustanov pričakuje, da jasno rečejo ne zgodovinskemu revizionizmu, spodbujanju nestrpnosti in sovražnosti med narodi. “Tragični dogodki naše skupne zgodovine ne bi smeli biti predmet političnih reinterpretacij,” je zapisal.

Tajanija je spomnil, da je ustrezno izhodišče za strpno razpravo o dogodkih vojnega in povojnega obdobja skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 iz leta 2000. Posredoval mu je tudi izvod tega poročila.

Tajaniju in Mattarelli pisala tudi Grabar-Kitarovićeva

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je včeraj pisala predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju zaradi njegovih izjav o “italijanski Istri” in “italijanski Dalmaciji” in od njega zahtevala nedvoumno opravičilo. “Vaše besede so me tudi osebno prizadele, ker sem iz krajev, ki so bili v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, potem pa tudi med drugo svetovno vojno, pod italijansko fašistično okupacijo in v katerih so še zmeraj na vsakem koraku vidne sledi fašističnih zločinov.” piše Grabar-Kitarovićeva. Na sporne besede je opozorila tudi italijanskega kolega Sergia Mattarello, V pismu je izpostavila, da je osupnila in razočarana, tako kot celotna hrvaška javnost. Izrazila je svoje globoko prepričanje, da je vsebina Tajanijeve izjave v nasprotju z dobrososedskimi odnosi med Italijo in Hrvaško ter tudi z mednarodnimi sporazumi. Grabar-Kitarovićeva meni, da Italija in Hrvaška kot članici EU ne moreta tolerirati takšnih izjav. Prepričana je, da si z Mattarello delita podobna prepričanja. Kot je dodala, Hrvaška želi z Italijo graditi in krepiti odnose v dobro svojih držav in narodov.