Guardian: Zakaj želi Trump uničiti EU?

Trumpova administracija ne kaže le antipatij do Evropske unije, temveč jo želi uničiti. Tako kolumnistka Guardiana Natalie Nougayrède začne svoj članek o nevarnostih, ki grozijo EU, s strani njene dolgoletne zaveznice na drugi strani Atlantika.

Potovanje ameriškega državnega sekretarja Mike Pompea v Evropo prejšnji teden je bila epizoda tri tega napada, oblikovanega, da se izkoristi razkol med vzhodnim in zahodnim blokom EU. Prva epizoda te kampanje je bil govor Donalda Trumpa v Varšavi leta 2017, ki je bila prežeta z domačim nacionalizmom. Druga epizoda je bila Trumpova uvedba carin letu 2018 in njegov izstop iz ključnih mednarodnih sporazumov, kot sta iranski jedrski sporazum in Sporazum o prepovedi jedrskih raket srednjega dometa v letošnjem letu.

Vse to ima zelo konkreten vpliv na Evropo, za razliko od Trumpovih tvitov in žalitev, ki jih pošilja zaveznicam, piše Nougayrède.

Vendar se Evropa poskuša upirati. Angela Merkel, Trumpova najljubša tarča v EU, je v soboto na letni varnostni konferenci v Münchnu v svojem govoru o prednostih multilateralizma požela stoječe ovacije. Morda pa le moramo v celoti izkusiti, s čimer se EU mora spoprijeti v tej novi situaciji. Človek, ki zdaj šepeta Trumpovim ušesom, je John Bolton, njegov svetovalec za nacionalno varnost, in njegov “brand” anti-EU ideologije je bil jasno viden med Pompejevim obiskom Budimpešte – Bratislave – Varšave.

Angela Merkel in Donald Trump, prvi dan vrha G-20 v Hamburgu, 7.7.2017

Trump, Pompeo in Bolton spet šikanirajo “staro” in dajejo prednost “novi” Evropi

Pompeo je naredil dve pomembni stvari. Najprej je izkoristil trideseto obletnico padca komunizma v vzhodni Evropi, da bi opozoril na ameriško bližino z državami, ki so se borile za svobodo pred Sovjetsko zvezo, obenem pa je pogledal skozi prste desničarsko populističnim vladam, ki jih je EU opozorila glede upadanja njihove demokracije.

Drugič, Pompeo je preko svojega izbora destinacij okrepil delitev med državami, ki so bile nekoč za komunistično železno zaveso, in tistimi, ki niso. Gre za zvito manipulacijo občutljivosti vzhodnih Evropejcev, s katero še dodatno manipulirajo demagogi v teh državah, zaradi česar se EU v zadnjih letih težko združuje.

To nekako spominja na ameriško invazijo na Irak leta 2003, glede katere se je Evropa razdelila, za kar je nato ameriški minister za obrambo Donald Rumsfeld skoval izraz “stara Evropa” (pojem, slaba) in “nova Evropa” (dobra). Toda velika razlika v primerjavi z današnjim časom je, da se evropski projekt danes bori z vzdrževanjem nad gladino, medtem ko so takrat evro-optimisti napovedali, da bo EU “vodila 21. stoletje”.

V začetku leta 2000 je Bolton napisal članek z naslovom “Ali moramo razumeti globalno vladavino resno?” ki pomaga danes bolje razložiti ameriško strategijo. Ta članek se namreč lahko bere kot vodnik skozi načrte Trumpove administracije za uničenje EU, opozarja Nougayrède.

Bolton: EU je vodilni vir globalističnih politik

Bolton v njem napade “globaliste”, ki želijo zvezati nacionalne države v mrežo mednarodnih sporazumov in norm, ki omejujejo njihovo suverenost. Demokratični mandat lahko obstaja le na nacionalni ravni, trdi Bolton. Mimogrede se spravi nad nevladne organizacije in civilno družbo, “ki vidijo sebe nad nacionalno politiko” in kot “neomejen” razpon mednarodnih institucij. EU je, po Boltonu, “glavni vir substantivnih globalnih politik,” pa tudi grožnja ameriškim interesom.”

Evropske elite niso zadovoljne le s transferiranjem svoje nacionalne suverenosti v Bruselj, ampak so se odločile, da bodo prenesle nekatere naše institucije in norme po svetu, s čimer bo Evropska unija postala miniaturni predhodnik globalnega upravljanja,” piše Bolton v svojem članku in dodaja, da je EU “obarvana z očitnim anti-amerikanizmom”. In 18 let pozneje je Trump EU imenoval za “sovražnika” Amerike tako, da jo je uvrstil v isto kategorijo s Kitajsko in Rusijo.

Govorica telesa pove vse – vrh G-7 v Kanadi 17.7.2018

Prav Trump je, lahko rečemo, storil največ, da bi spodbudil anti-amerikanizem v Evropi kot kateri koli drug ameriški voditelj doslej. Glede na to je jasno, da konvencionalne razlage Trumpovega antagonizma proti EU kot trgovinskemu bloku, namenjene krepitvi ameriškega izvoza ter njegove osebne antipatije do Merklove, ne zagotavljajo celotne slike. Pravzaprav gre za širšo ideološko bitko glede tega, kakšno vrsto globalne vlade naj bi imeli.

Washington in Moskva vzporedno napadata EU

Namreč, napačno bi bilo misliti, da Trumpova uprava nima ideologije, da ima le komercialne interese. EU, čeprav ne more parirati ZDA na vojaški in gospodarski ravni, uteleša tisto, kar Trump in Bolton prezirata. Trumpov tim je še posebej razdražen zaradi dejstva, da se večje države EU zdaj trudijo nasprotovati Washingtonu, na primer z vzpostavitvijo novega mehanizma za izogibanje sankcijam, ki jih je uvedel Trump Teheranu.

V svojih govorih je Pompeo pogosto omenjal svobodo in neodvisnost vzhodnoevropskih narodov, vendar je pri tem zamolčal zasluge EU za to. To je spet v skladu s stališčem, ki ga je v svojem članku iz leta 2000 izrazil Bolton: “Vsi Američani praznujejo svoje individualne svoboščine in želijo, da bi drugi ljudje po vsem svetu uživali enako svobodo,” je napisal Bolton, vendar z opazko, da je v EU “rubrika” človekovih pravic, razpršena v različnih dimenzijah, da bi postala pomembna sestavina globalističnih prizadevanj za omejevanje in osramotitev neodvisne uporabe sodnih in političnih moči nacionalnih držav.” Tako kot se danes Budimpešta in Varšava pritožujeta nad Brusljem glede odziva na zaskrbljenost neodvisnega sodstva, medijev in civilne družbe.

Pompeo je v Budimpešti večerjal z Viktorjem Orbanom, ki si pred volitvami v Evropski parlament želi spremeniti Evropo v skladu s svojo vizijo “ne-liberalne demokracije”«. Morda se Pompeo in Orban ne strinjata glede Rusije, a imata verjetno skupne vrednote.

Pompejev obisk je bil darilo sovražnikom EU-ja in dodaten napad na sam obstoj EU-ja, zaključi Nougayrède. Po drugi svetovni vojni se je Evropa postavila na noge zaradi ameriške vojaške zaščite in finančne pomoči. Danes pa se EU sooča z vzporednimi političnimi ofenzivami s strani Washingtona in Moskve, ne le zaradi tega, kar počne, ampak zaradi tega, ker je. Čim prej, ko bodo Evropejci to razumeli, tem bolje.