Kdo je skrivnostni “nič hudega sluteči direktor globalne multinacionalke”, ki lahko vpliva na POP TV in ali je njegov vpliv v preteklosti že bil uspešen?

Kdo je skrivnostni “nič hudega sluteči direktor globalne multinacionalke”, ki lahko vpliva na POP TV in ali je njegov vpliv v preteklosti že bil uspešen?

Objava posnetka predstavnika avstrijske Styrie na Hrvaškem Ivana Tolja, ki naj bi klical “nič hudega slutečega direktorja globalne multinacionalke”, sproža več vprašanj kot odgovorov. Najprej, zakaj bi nekdo poskušal ustaviti poročanje 24ur o tem, kar je bilo že pred časom javno objavljeno v drugih medijih tako v Bosni in Hercegovini kot na Hrvaškem.

Drugo še bolj pomembno vprašanje pa je, kdo je skrivnostni “nič hudega sluteč direktor globalne multinacionalke”, ki lahko vpliva na uredniško politiko POP TV-ja. Njegovo identiteto namreč na komercialni televiziji skrbno prikrivajo. Predvsem pa, ali je v preteklosti torej že večkrat uspešno preprečil objavo oziroma vplival na urednike in direktorje POP TV-ja. V prvem odzivu namreč pravi, da: “Tam ne delamo več, seveda pa še vedno poznam tam ljudi”.

Tretje vprašanje pa je, kako je lahko “nič hudega sluteč direktor globalne multinacionalke” bil toliko zbran, da je Ivana Tolja kar posnel in posnetke predal POP TV, čeprav sploh naj ne bi vedel, zakaj gre in kaj ga sprašujejo. Ivan Tolj mu govori o Piranu, on pa o Iranu. Oziroma kot so včasih rekli “mi o Valjevu, on o Kraljevu”.

Ivan Tolj: “Poskušajo odpreti eno staro zadevo glede naše obveščevalne službe. Prosili so me, naj vas pokličem, da pomagate rešiti to zadevo. Gre za staro stvar iz leta 2015 med Slovenijo in Hrvaško o Piranu. Poznate zgodbo o Piranu na jadranski obali.”

Direktor: “Niti ne poznam. Torej želi POP TV poročati o tem ali razmišlja o tem?”

Ivan Tolj: “Vlada prosi, če lahko rešite to stvar, bi se vam izplačalo.”

Direktor “ne razume”, da Tolj govori o Piranu.

Direktor: “Ok. Ivan, podučite me malo, gre za zgodbo o Iranu?”

In če se vrnemo na začetek, kako se je pravzaprav celotna zgodba začela. Sredi marca je v Bosni izbruhnila afera mednarodnih razsežnosti, ki naj še dodatno zaostrila odnose med Hrvaško in Bosno. Minister za varnost Dragan Mektić je hrvaško obveščevalno agencijo obtožil podpiranja terorističnih dejavnosti v Bosni in Hercegovini. Kot je takrat povedal, so obveščevalci poskušali prepričati oziroma izsiljevati državljane Bosne, ki so povezani s salafisti, da na Hrvaškem kupijo orožje in ga pretihotapijo v bližino Doboja.

Ivan Tolj: “O Piranu, mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Bila je mednarodna arbitraža in hrvaška vlada se je odločila, da ne sprejme arbitraže zaradi korupcije. Zdaj se je POP TV odločil v tej temi odpreti to zgodbo, ker želijo to zgodbo spet odpreti bosanski mediji. Iskali so informacije o hrvaški silah … ,da bi objavili to veliko zgodbo. Zato so me prosili, naj vas pokličem, če lahko pomagate.”

22. julija leta 2015 je hrvaški Večernji list objavil telefonske prisluhe več pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. V pogovorih je Sekolec Drenikovo obveščal o pogovorih s preostalimi arbitri in posredno nakazal, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, kar si je želela. Večernji list pa naj bi prisluhe dobil od hrvaške obveščevalne službe SOE. Kot je razkril bosanski novinar Avdo Avdić, novinar portala Žurnal iz Bosne in Hercegovine, ki je nedavno odkril tudi afero o obveščevalnem vpadu Hrvaške v Bosno in Hercegovino ter poskus njenega novačenja bosanskih državljanov za obveščevalno dejavnost Hrvaške in lažno prikazovanje terorističnih aktivnosti salafistov v svoji domovini, je razkril tudi delo hrvaških obveščevalcev v Sloveniji.

Po Avdićevih besedah je namreč hrvaški obveščevalec Davor Franić, ki se je v nekaterih slovenskih medijih pojavil pod vzdevkom “mehanik Davor”, drugače pa naj bi bil vpleten v afero novačenja Bosancev za tihotapljenje orožja, tista ključna oseba, ki naj bi stala za nezakonitim zvočnim snemanjem Jerneja Sekolca, slovenskega arbitra pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore v Haagu in agentke zunanjega ministrstva Simone Drenik.

Spletni portal 24ur.com je marca samo povzel izjave Avda Avdića, v katerem razkriva, da naj bi julija 2015 pogovor med slovenskim sodnikom pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore Jerneju Sekolcu in naši agentki pri sodišču Simoni Drenik posnel hrvaški obveščevalec Davor Franić. Ta je zaposlen pri hrvaški varnostno-obveščevalni službi (SOA). Avtor članka na omenjenem portalu se sklicuje na bosanske medije in na svoje “zanesljive vire v tuji obveščevalni službi”.

POP TV pa je potem predstavil zgodbo Avdiča kot svoje odkritje, čeprav gre zgolj za povzemanje bosanskih medijev in izjav novinarja Avdiča N1, ki sicer za svoje trditve, ni objavil nobenega dokaza. Zgodbo o prisluškovanju, ki je že bila objavljena v vseh bosanskih in srbskih medijih, sedaj pa naj bi Ivan Tolj poskušal preprečiti objaviti zgodbo na 24ur. com. Res bizarno novinarstvo.

COMMENTS

Wordpress (0)