Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta in slovenskih škofov
Kot je zapisal Zore, bo iz tega srečanja zaživela vera ljudi vanj in obdarovani bodo z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram, je dejal.
“Dragi bratje in sestre. Vera živi iz srečanja. Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z Njim. Iz tega srečanja bo zaživela vaša vera vanj in obdarovani boste z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram. Voščite jim: Kristus je vstal. Zares je vstal,” je med drugim zapisal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislava Zoreta
Tudi novomeški škof Andrej Glavan je v velikonočni poslanici kristjanom, še posebej bolnim in trpečim, ter vsem ljudem dobre volje voščil blagoslovljene velikonočne praznike.
“Dragi verujoči in ljudje dobre volje, dragi bolniki, ostareli in trpeči, dragi zamejci in zdomci, voščim vam blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!”
Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta
Prvo velikonočno jutro se je začelo v temi. Marija Magdalena je navsezgodaj, še v temi, prišla h grobu. Ta tema ni bila samo tema, ki čaka jutra. Bila je globlja. To je bila tema njenega srca. Ker so križali in pokopali Jezusa, je umrlo upanje in tema je pokrila srce in zemljo. Gluhost te teme so motile le solze, ki so polzele iz žalosti in bolečine.
Ko pa je prišla h grobu, je videla, da je kamen odstranjen od groba. Nova rana je pomnožila bolečino. Še v grobu mu ne dajo miru. Nekdo je ukradel njegovo telo in oskrunil spomin na pokojnika. Grob mora imeti svojega pokojnika in pokojnik mora imeti svoj grob – to je zakon človečnosti, ki je vse od Antigone naprej mejnik med humanostjo in barbarstvom.
Prazen grob ne prebudi misli na vstajenje, povzroči pa tekanje. Do tistega trenutka je življenje ostajalo v žalovanju, sedaj pa se je spremenilo v iskanje. Kje je? Kam so ga položili?
Peter in Janez, ki sta tekla h grobu, sta odkrila povoje, s katerimi so povili Jezusovo telo za pokop, in prtič, ki je pokrival njegov obraz. Torej ga niso ukradi, saj bi tatovi s truplom vred odnesli prtič in povoje.
Potem pa so se začela srečanja z Vstalim. Marija je še vedno polna žalosti jokala pred praznim grobom. Zaslišala je svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je tako dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih.
Dragi bratje in sestre. Vera živi iz srečanja. Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z Njim. Iz tega srečanja bo zaživela vaša vera vanj in obdarovani boste z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram. Voščite jim: Kristus je vstal. Zares je vstal.
Msgr. Stanislav Zore,
ljubljanski nadškof metropolit
Velikonočno voščilo slovenskih škofov 2019: “Vstal sem in sem še naprej z vami!”
Kristus je vstal, da nam podari življenje in gre z nami v življenje.
Če smo na veliki petek zrli Kristusa, pribitega na križ kot poraženca, na velikonočno jutro On sam prihaja k nam kot zmagovalec. Njegova zmaga prinaša veselje in upanje. Zmaga, ki pomeni začetek novega življenja in osmišlja našo življenjsko pot.
Za kristjane velika noč ni le spomin na zgodovinski dogodek izpred več kot dva tisoč let, ampak je dogodek, ki se uresničuje danes. Vstali Gospod nam zagotavlja: “Vstal sem in sem še naprej z vami!”
Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja.
V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: “Vstal sem in sem še naprej z vami!”
Praznovati veliko noč pomeni vključiti se v bogat tok pričevalcev in današnjemu človeku prinesti veselje velikonočnega jutra. To veselje se rodi, ko začutim, da Vstali, tako kot je prišel naproti ženam in svojim učencem, prihaja naproti tudi meni.
Dragi verujoči in ljudje dobre volje, dragi bolniki, ostareli in trpeči, dragi zamejci in zdomci, voščim vam blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!
Msgr. mag. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit in
podpredsednik SŠK
