(VIDEO) Ob prazniku dela rekordno nizka obiskanost kresovanja na Rožniku – Župan Zoran Janković danes o Titu in delavkah v trgovinah, ki so jokale, ko so ga zamenjali!

Čeprav so organizatorji napovedovali okoli 20.000 ljudi na Rožniku, jih je bilo sinoči na tradicionalnem kresovanju ob prvem maju, ki poteka že 129. leto, le nekaj tisoč. Slaba udeležba, verjetno najnižja zadnjih let na Rožniku, ima verjetno več vzrokov. Prvi je bil hladno deževno vreme, drugi pa, da je bila Ljubljana več ali manj prazna. Zaradi združitve praznikov je večina Ljubljančanov že odšla na dopust, tretji razlog, po vsej verjetnosti je vsebinski, saj delavci enostavno več ne čutijo pripadnosti sindikatom ali pa jim ne zaupajo več. Seveda je verjetno kriv tudi napačna odločitev, da najprej nastopi skupina skupino The Muffin Men, ki nekako ni potegnila pozornosti, medtem ko so Rock Partizani nastopili šele pozno zvečer po prižiganju kresa, ko je večina redkih obiskovalcev predvsem z otroci že odšla z Rožnika. Na Rožniku sinoči tudi ni bilo znanih obrazov iz politike, ki imajo sicer polna usta delavskih pravic in boljšega življenja delavcev, prav tako nismo opazili sindikalnih liderjev, npr. Dušana Semoliča, ki so prejšnja leta prihajali na Rožnik.

Pred kresovanjem so nastopili trije govorci, in sicer: predsednica ZSSS, Lidija Jerkič, predsednik Pergama, Jakob Počivavšek in članica republiškega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Saša Kotar.

Še najbolj udarni govor je imel povezovalec oziroma uvodničar v nastope sindikalnih liderjev, ki je med drugim dejal, “da živimo v času, ko so na pohodu skrajneži vseh vrst, ki uspešno nabirajo politične točke. Živimo v svetu zidov ter ograj na mejah ter v glavah. Pred dvema tednoma smo se vsi ozirali v Pariz, kjer je gorela slavna Notredamska katedrala, zibelka sodobne Evrope. Daleč od tega, da bi to veličastno gotsko stavbo iz 13. stoletja morali pustiti zgoreti do tal. Niti slučajno, a vseeno velja prisluhniti francoskemu sindikalistu Philippeju Martinezu, ki je ob novici, da so v zelo kratkem času za obnovo katedrale zbrali milijardo evrov, samo štiri francoske družine pa so za obnovo namenile 600 milijonov evrov, povedo naslednje. “V Franciji je očitno veliko denarja, imajo precej milijarderjev, ki z enim klikom darujejo 100 ali 200 milijonov evrov To le potrjuje neenakost, ki jo nenehno zanikamo. Me prav zanima, kako živijo zaposleni teh direktorjev, ki trdijo, da jih delavke in delavci preveč stanejo in ne morejo dvigniti plač”. Od Slovenija do Pariza je sicer 1250 kilometrov, a tudi pri nas si moramo prizadevati, da bo solidarnost v družbi čim širša in čimbolj vključujoča.”

Predsednica ZSSS in sindikata Skei Lidija Jerkič je dejala, da je bil osemurni delavnik zahteva sindikatov 130 let nazaj. In vendar se zdi, da se ponovno vračamo na točko začetka. Osem ur dela, osem ur zabave in osem ur počitka, je za marsikoga v Sloveniji samo še pobožna želja. Delavnik se nam vriva v vse pore našega življenja. V naše privatno življenje, v sobote in nedelje, na praznike. Med problemi sodobnega delavstva je Jerkičeva omenila prekarnost, saj je 30 odstotkov zaposlenih že v teh oblikah dela. Jerkičeva je omenila tudi problem nezainteresiranosti za delovanje v javnem življenju, tudi v sindikatih. “Tudi mene je zanimalo, kako se lahko aktivira posameznika, da se aktivno vključi v družbo, da je aktiven morda v sindikatih. Da morda ni kritičen samo popoldan ob pivu in na skrivnih omrežjih, tam, kjer ni obrazov, kjer je mogoče povedat marsikaj. Prvi maj je priložnost, da se spomnimo, da si je pravice potrebno priboriti, da je bilo 130 let nazaj potrebnih kar nekaj smrtnih žrtev, da nam je danes lahko boljše, in da se z leta v leto ukvarjamo s podobnimi stvarmi. Morda je okolje postalo nekoliko bolj prijazno, morda Slovenija ni ravno država, kjer pobijajo sindikaliste. Ampak vam lahko povem, da v zadnjih dveh letih opažamo, da je več kot 30 sindikalistov zaradi svoje dejavnosti izgubilo delo, izgubilo službo, izgubilo plače in bilo postavljeno v različne manj vredne položaje.”

Popolnoma drugače in precej bolj množično ter praznično je bilo vzdušje na Rožniku danes dopoldne, ko je zbrane tradicionalno nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. “Meni ni nerodno nikoli reči delu čast in oblast, ker v to verjamem, verjamem, da vsak opravi svoje delo, tisto, ki ga ima, in zato mora prejeti zasluženo plačilo. Vodil sem največji gospodarski sistem v državi Mercator v najboljših časih, in če si vzamem tisto, kar mi je ostalo najbolj v spominu poleg 14-tih gospodarskih nagrad, je to, da so moje sodelavke v trgovinah jokale, ko so me zamenjali. Ampak, to je bil tisti notranji odnos, da vsakega človeka in sodelavca moraš spoštovati. Vsakemu je treba poiskati možnost, da dobi delo, da ga opravi in za pravice delavcev se je absolutno treba boriti, ampak ne pozabiti, da obstajajo tudi dolžnosti. Vsak naj opravi svoje delo in naši državi našemu mestu bo šlo bolje,” je med drugim dejal Jankovič, ki je govoril tudi o 200 živih projektih v korist Ljubljane. “Poglejte, koliko cest je razkopanih, poglejte si Cukrarno,” je med drugim našteval Jankovič in doživel gromki aplavz.

Janković je ponovil že znano stališče, da v Ljubljani ne bo spreminjanja zgodovine. “Dokler sem jaz na tem mestu, tu v Ljubljani ne bo spomenikov izdajalcem. Ne bo jih,” za kar je doživel velik aplavz. “In glede na to, da bo kmalu obletnica smrti Maršala Tita, lahko vlečemo paralele. Tisti čas smo bili bolj skromni. Tisti čas nam ni bilo tako lepo kot danes, ko lahko vse dobimo. Bila je pa ena druga stvar, mogoče romantičen čas, imeli smo perspektivo, vedeli smo, da bo jutri bolje. Danes poskuša nekdo ustvarjati nervozo v državi, ki je res dobra, V državi, kjer imamo odlično šolstvo, v državi, kjer imamo tudi odlično zdravstvo, pa se dogaja to, da zdravniki dajejo odpoved. Ja, kam bodo pa šli, ali bodo šli vsi čez mejo, pa nam ni še eden povedal, katera država pa nam je lahko za primer v odnosu do delavcev. A je to Amerika, a je to Francija, a je to Kitajska? Zbral sem tiste, kjer so veliki problemi in moj odgovor je ne. Ljudje v Sloveniji so odlični delavci in svoje delo dobro opravljamo, je med drugim dejal Janković, ki je pozdravil tudi politike leve sredine. Evrokomisarko Violeto Bulc, Tanjo Fajon in Igorja Šoltesa, ki so sedeli za njegovo mizo. Med strankarskimi politiki, ki kandidirajo na evropskih volitvah, je bilo opaziti tudi Milana Brgleza.