(VIDEO) “Državni udar – Made in Montenegro” analiza o državnem udaru v Črni gori – Nori tožilec in vsi ostali udeleženci državnega udara v Črni gori

Oktobra 2016 so črnogorske oblasti razglasile poskus državnega udara. Kmalu se je preiskava o okoliščinah domnevnega upora spremenila v farso. Sojenje za poskus »državnega udara« vključuje ruske vohune, nekdanje ameriške obveščevalce in voditelje črnogorske opozicije.

Glavni organizator državnega udara je postal trgovec s tako imenovanimi t-shirt majicami na tržnici Saša Sinđelić. Poskusu udara so črnogorske oblasti dodale kataklizmične primesi. Črnogorski posebni tožilec Milivoje Katnić se je razglasil za vojaka pravičnosti, premier Đukanović pa nenehno govori o tem, kako se je čudežno izognil smrti.

V Črni gori so 16. oktobra 2016 potekale parlamentarne volitve, na katerih je sodelovalo 17 strank in združenj. Zmagala je koalicija socialnih demokratov in manjšinskih strank, ki je dobila 41,42%. Druga je bila opozicijska Demokratična fronta z 20,27%. Milo Đukanovič je brez večjih težav uspel zadržati oblast ob pomoči različnih koalicijskih partnerjev nacionalnih manjšin.

Vendar pa se je volilni dan v zgodovino zapisal iz popolnoma drugačnih razlogov. 16. oktobra 2016 je bilo aretiranih 28 ljudi, ki naj bi domnevno načrtovali državni udar v Črni gori, pa tudi fizično odstranitev Đukanovića in njegove ekipe. Svojo namero “zahrbtni načrt” naj bi nameravali izvesti v Podgorici, med protesti proti volilnim goljufijam in politiki, ki jo je vodil Đukanović.

Seznam zarotnikov je milo rečeno čuden – trgovec z majicami s tržnice, zgodovinar, ekstremni nacionalist. Med njimi ni niti enega vojnega veterana, pripadnika katere od specialnih enot, uglednih politikov in visokih vojaških oficirjev. Vendar je črnogorsko specialno tožilstvo uspelo izsiliti priznanja večine obtoženih. Kot dodaten dokaz so novinarjem predstavili opremo Saše Sinđelića, trgovca s tržnice, ki je prodajal vse od majic in knjig do plošč in do starih neprebojnih jopičev.

Sinđelić je sam sodišču povedal kontradiktorno zgodbo o deset tisočih evrih, porabljenih za nakup orožja, o ruski vpletenosti, kot tudi o pripravljenosti, da prevzamejo oblast. Podobna priznanja so podali nekateri drugi “uporniki”.

Za organizatorja puča je Sinđelić označil domnevna člana ruske obveščevalne službe GRU Eduarda Šišmakova in Vladimirja Popova, ki naj bi prek njega poskusila dostaviti orožje opozicijski Demokratični fronti DF. Voditelja Demokratske fronte Milan Knežević in Andrija Mandić sta pristala na zatožni klopi zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara.

Druga varovana priča Mirko Velimirović je zatrdil, da je bil zadolžen za dostavo orožja, vendar si je premislil in ga odvrgel v jezero Gazivode na severu Kosova. Preiskavo so razširili še na nekdanjega agenta Cie Josepha Asada, ki je tako kot Šišmakov in Popov zanikal krivdo. ZDA in Rusija sta blokirali njihovo izročitev.

Medtem ko je posebni tožilec Katnić prepričan o uspehu, je Knežević zatrdil, da tožilstvo v poldrugem letu procesa ni predstavilo niti enega dokaza, ki bi podprl obtožbe ali kompromitiral voditelje Demokratske fronte. Po njegovem je to montirani politični proces, katerega cilj je ohranitev Demokratske stranke socialistov (DPS) na oblasti ter ustrahovanje manjšinskih narodov. DPS je z neutemeljenimi obtožbami opozicijske DF dosegla, da je Črna gora postala članica Nata, ne da bi se o tem izrekli volivci na referendumu. Proces od začetka spremljajo sumi, da ga je oblast izkoristila, da bi se predstavila EU in Natu kot žrtev ruske zarote in jih prepričala o nevarnosti spremembe oblasti ter upravičila avtoritativno vladanje. Po mnenju nekaterih analitikov tožilstvo ni prepričljivo dokazalo kazenske odgovornosti voditeljev DF. Črnogorska družba je tudi v tej zadevi razdeljena. Del javnosti verjame oblasti in tožilstvu, drugi del je prepričan, da je to navadna farsa.

9. maja mora črnogorsko sodišče sprejeti zaključno sodbo, čeprav se je v dveh letih in pol veliko zadev spremenilo. Po odhodu iz zapora in po vrnitvi v Srbijo so “zarotniki”, začenši s Sašo Sinđelićem, začeli zanikati svoja priznanja, pri čemer so mnogi to storili v živo, na priljubljenih televizijskih kanalih. Številni pa so pred sodišči v Srbiji navajali, da so svoja priznanja podali pod pritiski črnogorskih oblasti.

Istočasno pa črnogorski tožilec Katnić, ki predstavlja tragikomično osebnost dolge roke zakona, ostaja popolnoma miren. Na novinarsko vprašanje, od kod so pridobili prve informacije o obstoju domnevnega domnevno terorističnega načrta, pa je denimo rekel, citiramo: “Informacijo smo dobili tako, kot so jo Črnogorci vedno dobivali, s pomočjo Boga in neznanega junaka.”

V številnih intervjujih citira sveto pismo in sebe imenuje za “borca za pravičnost”, prav tako pa daje tudi druge izjave, ki vsebujejo dvom, če že ne v njegovo usposobljenost, potem pa v njegovo ustreznost. V zadnjih nekaj mesecev, tako pred sodiščem kot v medijsko, je bila komedija popolna.

Sasa Sinđelić se je, po nastopih v video posnetkih, ki so bili domnevno posneti s skrito kamero, nepričakovano pojavil v oddaji “Cirilica” (govori se, da je za nastop prejel velik honorar) in povedal zgodbo o svojih dogodivščinah, pri čemer se je osredotočil na “podlo črnogorsko obveščevalno službo” in težke razmere bivanja v samici.

Po drugi strani pa je »borec za pravičnost« in ljubitelj citatov iz Biblije, tožilec Katnić, nadaljeval z izjavami o FSB, GRU in SVR – ruskih obveščevalnih službah, ki naj bi domnevno stale za državnim udarom. Hkrati pa se ni pozabil zahvaliti kolegom iz ameriške in britanske obveščevalne službe za njihovo pomoč. Slednje je očitno počel zaman.

Če bi bil njegov “nadrejeni iz Langleyja” bolj kompetenten, bi Katniću pojasnil, da ruske posebne službe, zlasti GRU in SVR, tradicionalno delujejo vzporedno in ne delujejo skupaj, FSB pa je kontraobveščevalna struktura, ki ne dela v tujini, razen, če gre za vprašanje terorizma.

Popolna odsotnost logike pri črnogorskih oblastih, zelo čudni udeleženci v državnem udaru, tožilec navdušen nad svojo norostjo in paranoični, tiranski premier, so odlična zgodba za film ali celo majhno serijo. Prvi na tem področju je bil priljubljeni črnogorski opozicijski novinar in režiser Igor Damjanović, ki je posnel majhen dokumentarni film “Državni udar – Made in Montenegro”, ki analizira številne nedavne izjave v medijih.

Igor Damjanović je zbral številne kontradiktorne izjave »udeležencev« državnega udara, naredil kronologijo dogodkov in številne bisere črnogorskega generalnega državnega tožilca ter niza izjave vplivnih črnogorskih opozicijskih osebnosti. Na koncu je predstava, ki jo je pripravila ekipa Đukanović-Katnić, vidna v vsem svojem sijaju. Njihov zadnji nastop oziroma zadnja točka bo očitno razsodba sodišča 9. maja, ko se bo črnogorski “komik” tožilec Katnić zadnjič nastopil s svojim že do sedaj videnim vložkom.