(VIDEO) Veno Taufer Dimitriju Ruplu: “Ne vem, zakaj tlačiš Janšo zraven? Janez Janša ni imel s tem nič, ni ga bilo zraven” – Hud spor med Venom Tauferjem in Dimitrijem Ruplom o tem, kdo so avtorji Majniške deklaracije

30. obletnico Majniške deklaracije, ki so se je v sredo spomnili na Slovenski matici, ki ima prostore na Kongresnem trgu v Ljubljani, prav tam, kjer je bila deklaracija leta 1989 tudi prebrana, je spremljal incident oziroma verbalni spopad med pesnikom, dramatikom, Venom Tauferjem in Dimitrijem Ruplom. Veno Taufer je v razpravi povedal, da je pobuda za Majniško deklaracijo prišla iz SDZ-ja (Slovenske demokratične zveze), kjer je Rupel dal pobudo za sestanek petih, ne šestih, avtorjev Majniške deklaracije. “Ne vem, zakaj tlačiš zraven Janšo. On je prebister, da bi se sam silil zraven, vsaj mislim. Ampak njegovi malikovalci in teh je bilo kar nekaj, ker jim je manjkal Maršal Tito ali ena taka figura in so hoteli hoteli iz Janše narediti tako figuro. Treba je reči, da ne vem, nisem ga videl med petimi nami, ki smo pisali to Majniško deklaracijo… In mene silovito moti, da se tlači zraven nek stavek, oziroma nek avtor, ki ni avtor. Janez Janša s tem ni imel nič, ga ni bilo zraven. Niti ni vedel, verjetno ga za to ni bilo. Ta spor sva midva že imela Dimitrij Rupel, ko sem enkrat protestiral. Ne vem, zakaj si ga tlačil zraven. Nisem mislil, da si njegov malikovalec. Ne bi bilo potrebno, saj si soavtor. Ti si nas pravzaprav sklical v svojo pisarno, kjer smo pisali ta zelo čist ustanovni dokument te države, ” je v kritičnem tonu med drugim dejal Taufer.

Dimitrij Rupel mu je odgovoril, da je avtorje majniške deklaracije popisal v knjigi iz leta 1992 Skrivnosti države in se kritično odzval na stališče Tauferja, češ, da bi ga moral na to opozoriti takrat, ne pa leta 2011, ko je Taufer v članku “Majniška deklaracija – potek dogodkov” opozoril na Ruplovo zmoto. “Seveda je bil Janša zraven, poglejte jaz sem Janšo omenil v knjigi iz leta 1992 in ko bi takrat Veno Taufer mislil, da sem se zmotil, bi lahko takrat opozoril oziroma bi moral takrat demantirati, ne pa leta 2011 tako, da se meni zdi ta razprava, če nič drugega, nepotrebna,” je med drugim dejal Rupel.

Obletnica Majniške deklaracije je v javnosti zbudila veliko zanimanje, saj sta bili v torek na to temo kar dve spominski prireditvi. Najprej je sprejem za akterje takratnega dogajanja priredil predsednik države Borut Pahor, govorec je bil Dimitrij Rupel. Druga prireditev pa je potekala v Cekinovem gradu – Muzeju novejše zgodovine, kjer so sprejem pripravili nekdanji ZSMS-jevci. Prireditve se je udeležil tudi Igor Bavčar, ki je prišel na sprejem iz zapora na Dobu, medtem ko v predsedniško palačo ni bil povabljen.

Foto: Twitter Božidar Novak

Na prireditev pa je bil povabljen tudi Janez Janša, vendar se uradnega dela ni udeležil, saj je bil v tem času na kosilu z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pötteringom. Na skupnem kosilu sta bila prvaka SDS in SLS Marjan Podobnik. Ob zaključku srečanja ob 30. obletnici branja majniške deklaracije, ko so prizorišče zapustili praktično že vsi glavni akterji, moram reči, da sem kot novinar odšel med zadnjimi, pa sta v Muzej novejše zgodovine prišla Janez Janaša in Marjan Podobnik, očitno pa sta se vrnila tudi Jožef Školč in Gregor Golobič. Na fotografijah so se tako skupaj znašli Janez Janša in Gregor Golobič, Jošef Školč, Marjan Podobnik, Milan Balažic in Zoran Thaler. Ker so se zadržali v več kot uro dolgem pogovoru ob kozarčku vina, je to vzbudilo veliko zanimanje, saj so politično kariero pred več kot tremi desetletji začeli skupaj v takratnem SZMS-ju. Čeprav je marsikomu zaledenela kri v žilah, ko so na isti sliki videli Gregorja Golobiča in Janeza Janšo, pa pogovor, vsaj po naših informacijah, ni presegel ravni v stilu “še pomnite tovariši”, ampak je bil bolj obujanje spominov brez nekih zaključkov in operativnih dogovorov. Tako na fotografijah, ki jih je na Twitterju objavil Božidar Novak, veselo kramljajo Jožef Školč, Gregor Golobič, Janez Janša, Milan Balažič, Zoran Thaler, na drugi fotografiji pa je zraven njih še Marjan Podobnik.

Janeza Janše tako ni bilo niti v predsedniški palači na sprejemu pri Borutu Pahorju ob obletnici majniške deklaracije, v Cekinov grad pa je prišel kot je razvidno iz slike posfestum. Prav tako je zanimivo, da Janše ni bilo niti v prostorih Slovenske matice, kjer so okroglo mizo pripravili Nova univerza v sodelovanju s Slovensko matico, Društvom slovenskih pisateljev in Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve. Pogovor je vodil pobudnik okrogle mize, soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Na okrogli mizi je sodeloval Jožef Školč, Tone Partljič, zgodovinarja Igor Grdina in Aleš Gabrič ter Hubert Požarnik. Spregovorila pa sta med drugim tudi Igor Bavčar, nekdanji predsednik odbora za varstvo človekovih pravic, ki je govoril o vprašanju, kaj je s to državo ali se je posrečila ali se ni posrečila. “Veliko nam je uspelo, veliko tega pa nam še ni uspelo in je veliko razlogov za to, da imamo velike težave. Ena mojih velikih iluzij je bila, da bo evropska instanca v pravosodju spremenila naše pravosodje pa ga ni. In mislim, da je to nekaj, kar moram tukaj reči, ker se s tem še vedno borim.” Nekdanji predsednik odbora za varstvo človekovih pravic, filozof Tine Hribar, pa je bil kritičen do odnosa Slovenske škofovske konference predvsem do nekaterih cerkvenih avtoritet Štuheca, Juhanta in Stresa, ki so takrat bolj podpirali Ustanovno listino kot Majniško deklaracijo.

Nato pa je prišlo do duela med Venom Tauferjem in Dimitrijem Ruplom, ki se očitno še vedno ne strinjata, ali je bil med pisci Majniške Deklaracije tudi Janez Janša.

Veno Taufer: “Samo eno malenkost bi imel. Leta, mislim, da 2011, sem objavil en članek v Sobotni prilogi in sicer “Majniška deklaracija in potek” in sem šel po točkah. Bil sem zelo kritičen, danes bi bil še bolj. Od Majniške deklaracije, kaj je pravzaprav Majniška deklaracija? Majniška deklaracija je prvi dokument, ustanovni dokument te države. Tega bi se morali zavedati. No moram povedati, da so člani SDZ (Slovenske demokratične zveze), ki je dala na čelu z Dimitrijem Ruplom iniciativo za tisti sestanek petih, ne šestih. Ne vem, zakaj tlačiš zraven Janšo. On je prebister, da bi se sam silil zraven, zdaj mislim. Ampak njegovi malikovalci in teh je bilo kar nekaj, ker jim je manjkal Maršal Tito ali ena taka figura in so hoteli iz Janše narediti tako figuro.

Treba je reči, da ne vem, nisem ga videl med petimi nami, ki smo pisali to Majniško deklaracijo. Spominjam se samo tega zelo dobro, da smo ohranili v celoti stavek, ki ga je izrekel Bučar. Želimo živeti v samostojni državi, slovenski. Tega se nismo dotaknili, ampak spomnim se, približno pol ure smo kramljali to in ono in tretjo, kaj pravzaprav hočemo napisati. In potem je iz Franceta Bučarja bruhnil ta stavek in smo imeli prvi stavek, ki nam je dal pogon. Potem smo natančno vedeli iz tega stavka izhajajoč, ki ga nismo spremenili niti črko, smo prišli na druge dve tri točke Majniške deklaracije. Moram reči, napisal sem zelo kritičen članek, ne vem, mislim, da 2011, nekaj takega, kot sem že omenil v Delovi prilogi z naslovom Majniška deklaracija in potek. Pustil bi, prva točka formalno drži. Smo demokratična, pluralistična, včasih zelo tvegava država. Se pravi, kadar stranke postajajo ali njihovi voditelji preveč sebični, preveč veliki egoisti, takrat je rom pom pom. Ampak dobro, ampak s tem opravljajo novinarji zelo lepo čistko.

Kar se pa tiče tretje točke, ki govori, gospod Hubert se boš spomnil, tretja točka nama je bila zelo draga in sva si prizadevala, da bi bila točno in dobro formulirana. Se spomnim, da moramo živeti v mejah možnosti. Tako od človeškega materiala bi človek rekel, ne spomnim se natančno kot seveda možnosti naravnega in sploh vsega, kar nam je dano. Bi rekel naravnih omejitev, ki jih ima vsaka narava in tako naprej vsaka država. Mislim, da ta točka je še zmerja silovito aktualna. Sploh so zelo aktualne vse tri. In zato vidim v tej izjavi, v tej deklaraciji neko branje, ki ga moramo večkrat brati. Zlasti pa naši politiki, zlasti pa naši politiki.

Mene še zmeraj moti, morda se vam bo zdela ta stvar malenkostna, pa ni malenkostna, ker je to tako dragocen dokument, tako čisto napisan. Čisto napisan. Na koncu, če se spomnite, sem rekel, napisali smo to kot pesem, pa smo se zasmejali in smo, bi rekel, olajšali tisto koncentracijo. In dejansko se bere tudi kot pesem. Zasluga je pa to prvega stavka Franceta Bučarja. Jasen, brez vsakih okraskov in šli smo za tem tonom.

In mene silovito moti, da se tlači zraven nek stavek, oziroma nek avtor, ki ni avtor. Janez Janša s tem ni imel nič, ga ni bilo zraven. Niti ni vedel, verjetno za to ga ni bilo. Ta spor sva midva že imela Dimitrij Rupel, ko sem enkrat protestiral. Ne vem, zakaj si ga tlačil zraven. Nisem mislil, da si njegov malikovalec. Ne bi bilo potrebno, saj si soavtor. Ti si nas pravzaprav sklical v svojo pisarno, kjer smo pisali ta zelo čist ustanovni dokument te države. Še zmeraj drži. Še zmeraj bridko velja tretja točka o možnostih, ki jih imamo, ki so omejene, kar je normalno. So neke meje. Samo spomnimo se prvih dni po osamosvojitvi. Prvih tajkunov, kako so planili po bankah, kako so planili po podjetjih, kako so ropali ta denar. Ta denar ljudi, ki smo plačevali kot davkoplačevalci in kar še zmeraj počno, samo veliko bolj prefrigano. Takrat pa so bili zelo direktni in zelo banalni in zelo grobi, kar nekaj časa. Ne vem, kaj bi rad z Janšo. Nič nimam proti Janši, ni pa bil maršal Tito, da bi ga morali malikovati. No toliko, hvala.”

Dimitrij Rupel: “Jaz v svoje opravičilo moram reči samo naslednje. Jaz sem v v svoji knjigi, ki je izšla leta 1992, njen naslov je Skrivnost države, navedel avtorje oziroma soavtorje Majniške deklaracije, pri čemer sem pozabil omeniti Iva Urbančiča. Ne vem, kako mi je to uspelo, skratka jaz sem se Ivu Urbančiču za to opravičil in sva imela nek pogovor o tej zadevi. Ivo Urbančič je takrat, ko si ti Veno objavil tisti članek, ki ga omenjaš, meni izrecno rekel, tukaj pa seveda ne smemo biti popustljivi. Seveda je bil Janša zraven. Poglejte, jaz sem Janšo omenil v knjigi iz leta 1992 in ko bi takrat Veno Taufer mislil, da sem se zmotil, bi lahko takrat opozoril oziroma bi moral takrat demantirati, ne pa leta 2011, tako, da se meni zdi ta razprava, če nič drugega nepotrebna”.

Veno Taufer: Ne vem, kaj si povedal, ker te nisem dobro slišal. Imam pa občutek, da so tu zgodovinarji in oni morajo slišati čiste podatke. To je bila moja ambicija zdajle, nič drugega.”