Analiza evropskih volitev – Neodločen rezultat ali pat pozicija med levico in desnico po evropskih volitvah – Notranje političnih posledic kratkoročno sicer ne bo, vendar se zdi, da so predčasne parlamentarne volitve bližje

Prihodnji dnevi, tedni in meseci, bodo pravzaprav dali pravo vrednost evropskim volitvam. Glede na volilno udeležbo je le nekaj več kot četrtina volilnega telesa, ki se je udeležila volitev, zaznala pomembnost zgodovinskega trenutka, medtem ko je nekaj manj kot tri četrtine volivcev ostalo doma. Ceste z morja so bile po pripovedovanju očividcev popoldne precej zasedene in z volilno udeležbo niso bili zadovoljni v nobeni od političnih strank. Očitno so volivci prepričani, da osem poslancev in poslank iz Slovenije ne more bistveno vplivati na usodo EU, kar je morda res, vendar, če parafraziramo, da je zunanja politika le podaljšek notranje politike, vsekakor volitve ne bodo ostale brez posledic v slovenski notranji politiki.

Če gledamo zgolj matematično, je med desnosredinskim in levosredinskim blokom nekakšna pat pozicija, saj je rezultat pravzaprav neodločen, in sicer štiri proti štiri. Štiri poslance je dobila levosredinska opcija, štiri pa densnosredinska.

Čeprav so se sinoči v Cankarjevem domu vsi zaklinjali, da evropske volitve ne pomenijo nobenih sprememb v domači politiki, pa je bilo kar nekaj pozivov na volitve. Tako je Milan Zver, sicer nosilec liste SDS, večkrat ponovil, da je vladajoča koalicija oziroma vladajoča stranka ne bo zdržala do konca mandata in da bi za evropskimi volitvami moralo priti do izrednih parlamentarnih volitev.

Medtem pa je Marjan Šarec dal med vrsticami vedeti, da so glasovi enakomerno razdeljeni in da je zmagovalka volitve SDS sicer skupaj s SLS res zmagala, vendar, da je pravzaprav dobila dva glasova, po en mandat pa je pripadel SLS in da pravzaprav SDS s samostojnim nastopom ne bi bil tako uspešen kot v skupnem nastopu z SLS. Skupna lista je sicer dobila 124.000 glasov, od tega sta jih približno 24.000 prinesla prav Franc Kangler in Franc Bogovič. Bogovič in Marjan Podobnik ter ostali so bili sinoči lahko zadovoljni, saj je SDS po tihem računala na tri mandate, dobila pa je dva, enega pa SLS.

SDS je na prejšnjih volitvah leta 2014 osvojil 24,78 odstotka glasov. Na volitvah 2019 je skupna lista SDS-a in SLS-a dobila 26,43 odstotka glasov. Zmagovalka volitev je glede na delne uradne izide lista strank SDS-a in SLS-a, ki je prejela 26,48 odstotka glasov. SD je prejel 18,57 odstotka glasov, LMŠ 15,61 odstotka glasov in NSi 11,10 odstotka glasov.

Vendarle hudič je v podrobnosti in podrobnosti bodo še kako pomembne v naslednjih mesecih. Prva je vsekakor ta, da se je pokazalo, do je hegemon na levi sredini vsekakor SD, ki je dobila celo nekaj več glasov od vladajoče LMŠ in seveda dva mandata v evropskem parlamentu. SD je dobil skoraj 89.000 glasov, medtem ko jih je LMŠ dobil nekaj več kot 74.000. Drugo mesto SD-ja je pomembno še z enega vidika, in sicer v razmerju do Levice, ki je SD-ju do sedaj delala precej problemov, po evropskih volitvah pa je jasno kdo je kdo na levi sredini in kdo ima primat.

Rezultati evropskih volitev pravzaprav niso presenečenje oziroma daleč od volilnih napovedi, razen ko gre za razmerja znotraj posameznih list, kjer je Bogovič presenetljivo dobil tretji mandat na skupni listi. Ljudmila Novak je gladko opravila z Lojzetom Peterletom, ki je ostal brez mandata. Pomembna zadeva pa je dejstvo, da je Milan Brglez s četrtega mesta premagal Matjaža Nemca in Dominiko Švarc Pipan znotraj liste SD-ja.

Brez mandatov pa so ostali, Levica (6,35 odstotka glasov), DeSUS (5,65 odstotka glasov), SNS (4,01 odstotka glasov), SAB (4,01 odstotka glasov), Zeleni Slovenije (2,08 odstotka glasov), DOM (1,70 odstotka glasov), Povežimo se (1,65 odstotka glasov), SMC (1,58 odstotka glasov), Zedinjena Slovenija (0,68 odstotka glasov) in Dobra država (0,51 odstotka glasov).

Kaj bo pomenilo dejstvo, da so kar tri stranke vladne koalicije Desus, SAB in pa pa SMC ostali brez mandatov v evropskem parlamentu, četrta stranka, ki podpira manjšinsko vlado Levica, pa se bo prav tako sicer šele pokazalo v prihodnjih dneh in mesecih, vsekakor pa to ne bo ugodno vplivalo na delovanje vladne koalicije doma.

Marjan Šarec je sinoči v Cankarjevem domu suvereno dejal, da če kdo od koalicijskih partnerjev, ki je ostal brez mandata, ne bo zadovoljen oziroma, če bo kdo kuhal zamero ali pa jezo nima problemov z izrednimi parlamentarnimi volitvami. Nesporno je eno, evropske volitve bodo imele več notranjepolitičnih posledic, kot so jih politični akterji v tem trenutku pripravljeni priznati. In zdi se, da so volivci, ki včeraj niso prišli na volišča, pri evropskih volitvah spregledali prav to notranjepolitično dimenzijo.