(VIDEO) Lojze Peterle med Zelenimi – “Kar danes pogrešam v slovenski politiki ni samo zaupanje med temi, ki vladajo, ampak tudi zaupanje ljudi v oblast in v lastno državo”

Minuli vikend je na Vrhniki potekala svečana akademija ob 30. letnici delovanja Zelenih Slovenije. Vrhnika, ki je v preteklosti najbolj krvavela zaradi onesnaževanja okolja in, kot je v pozdravnem nagovoru dejal župan Vrhnike Danijel Cukjati, je kraj mogoče prava izbira za Zelene, vsaj na simbolni ravni. “Tukaj imamo lepo naravno okolje ribnike, Ljubljanico, čisto okolje, za kar se najbolj zavzemajo Zeleni, 300 metrov stran pa imajo težko industrijo Kemis, kompostarno industrijo. Zato ni presenetljivo, da imajo na Vrhniki Zeleni tudi svojega občinskega svetnika.

Bolj presenetljiva je bila na akademiji prisotnost nekdanjega evroposlanca in prvega predsednika poosamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta, ki je svoj govoril začel z izjavo, da Demosa brez Zelenih ne bi bilo. “Danes imamo zelo drugačno politično sliko v Sloveniji kot pred 30. leti, v letu 1989 pa se je dogajalo resnično pomladno vrenje, katerega del so bili tudi Zeleni in na prvih demokratičnih volitvah sta se zgodili dve presenečenji. Eno je bilo, da so zmagali krščanski demokrati znotraj znotraj Demosa, česar ni predvidevala oziroma napovedovala nobena anketa. Drugo pa je bilo presenečenje za celo Evropo, napreč presenečenje, da so bili Zeleni v vladi. Takratni Zeleni Slovenije so bili prva evropska stranka oziroma prva stranka v Evropi, ki je vstopila v vlado in tega se marsikje po svetu. Še danes se spominjajo oziroma vedo, da so bili Zeleni v vladi in da so prispevali pomembne programske točke, med drugim tudi zaprtje Jedrske elektrarne Krško. Ta stvar ni bila takrat zato, ker bi se dobrikali Zelenim, ampak Zeleni niso bili sami s to idejo, da nam elektrarna na tektonski prelomnici ne pomeni hude garancije za varnost , ” je med drugim dejal Peterle. Peterle je pri tem omenil osebno poznanstvo z Dušanom Plutom.

“Dušan Plut je sam povedal, kako je prišlo do odločitve, da so šli Zeleni v Demos. Veste, da ta stvar ni bila tako enostavna oziroma mlajšim bi rad povedal, da se ni zgodila kar neka enotnost, kar naenkrat šest strank. Celo v Slovenski kmečki zvezi so najprej glasovali proti vstopu v Demos, to je marsikdo že pozabil ali pa tega niti ne ve. Pri Zelenih je pa bilo 50 proti 50 in predsedniku Plutu so zaupali odločitev in on se je odločil, da gredjo Zeleni v Demos in povedal je, da se je za to odločil, “ker me je poznal in mi je zaupal”.

Trdim, da brez zaupanja ne moreš nič narediti in kar danes pogrešam v slovenski politiki, ni samo zaupanje med temi, ki vladajo, ampak tudi zaupanje ljudi v oblast in v lastno državo. Pred 30. leti smo to imeli, zato smo tudi uspeli, zato smo ustanovili slovensko državo. In jaz mislim, da danes Zelene potrebujemo, jaz bi rekel, da vas pogrešam in nismo edini. Pa ne zato, ker Zeleni rastejo v Nemčiji, Belgiji, v Luksemburgu in še kje drugje, ampak ker mislim, da je treba okrepiti fronto tistih, ki se odgovorno obnašajo do narave. Jaz mislim, da je potrebno okrepiti fronto tistih, ki se odgovorno obnašajo do narave in mi smo v Evropskem parlamentu pred mesecem srečali Greto Thunberg, gospodično, ki niti še ne more voliti, ampak je prišla v evropski parlament povedat, da hiša gori in če hiša gori se je treba obrniti drugače. In takrat so bili okoli nje vsi “zeleni”, če tako rečem. Meni je bilo to všeč, ker mislim, da morajo biti vse politične barve od črne, rumene, do modre, malo bolj zelene, če hočemo ta planet ohraniti. Jas sem si napisal tudi točko T-6, ampak mislim, da je dosti to, da omenim, pa boste vedeli natančno, kaj želim povedati.. Jaz mislim, da smo Zeleni lahko samo, če smo odgovorni. In odgovornost pomeni spoštovati naravo in in spoštovati človekovo dostojanstvo. Dve sta temeljni ideji očetov evropske zveze, spoštovati dostojanstvo vsakega vsake osebe in delat skupaj. Oboje mam manjka na evropski ravni in oboje nam manjka v Sloveniji. In jaz sem prepričan, da bi močnejši Zeleni okrepili oboje: odnos- do narave, spoštovanje človekovega dostojanstva. Jaz vam želim, da vstopite v slovenski parlament ponovno.

Andrej Čuš, predsednik Zelenih Slovenije je poudaril, da se zavedajo, da imajo državljani dovolj starih konfliktov, zgodb o “levih in desnih” ter o drugi svetovni vojni. Zato želijo Zeleni Slovenije graditi novo in moderno politiko, “saj je čas, da tudi Slovenija začne živeti v letu 2019, in ne več v letih 1945 ali 1990 oz. 1991”. Čušu se zdi tudi pomembno, da so septembra lani z združitvenim kongresom treh strank tudi formalno začeli povezovanje zelenih strank v Sloveniji. Kot ugotavlja, razdrobljenost marsikoga moti. S povezovanjem po njegovih navedbah nadaljujejo oz. dajejo pobudo tako civilni družbi kot političnim strankam in iniciativam, da se jim pridružijo.

Nadalje je besedo dobil novi predsednik programskega sveta Zelenih Slovenije, dr. Gorazd Pretnar, ki je začel programske aktivnosti na terenu. “Prepričani smo, da bomo na prihodnjih parlamentarnih volitvah rezultat z evropskih podvojili, kar bi prineslo vstop v DZ,” je dejal, po tem pa poudaril, da se dnevno soočamo s težavami, ki potrebujejo prisotnost Zelenih v parlamentu. Kot zadnji gost je Anton Komat predstavil svoje videnje aktualne okoljske problematike, s katero se dnevno sooča pri svojem delu po Sloveniji, a vladajoča politika ne najde časa in sredstev, za odpravo le teh.