Medtem ko Mesec “grozi”, da ne bo podprl “desne” vlade Marjana Šarca, je Janša prepričan, da bo Levica do konca te “reciklirane” vlada ostala njen “levi predpražnik”

Svet stranke Levica je včeraj odločil, da ne bo podprl proračuna “desne vlade”. V Levici so namreč ocenili, da je dozdajšnje izvajanje sporazuma s koalicijo nezadovoljivo, zato priča kujejo, da se bo jeseni sporazum dosledno izvajal.

Luka Mesec: “Levica ne bo podpirala desne vlade. A desna ni le vlada Janeza Janše, dejanja so tista, ki določijo značaj vlade. Vlado Marjana Šarca vleče na desno. Sporazuma z Levico se ne drži, v njenih politikah se pojavljajo močne neoliberalne in avtoritarne tendence. Levica ne bo podprla proračuna za leti 2020 in 2021, če ne bo vlada te namere opustila ter dosledno spoštovala sporazum z Levico.”

Po navedbah Mesca bodo pri Levici še odločali o morebitni prekinitvi sodelovanja z vlado. Za zdaj sodelovanja z vlado še ne prekinjajo, pač pa jo le opominjajo. Mesec je zatrdil, da so pripravljeni tudi na predčasne volitve. “V politiki nismo zato, da bi imeli varne funkcije in zagotovljene osebne dohodke, ampak zato, da zadeve spreminjamo, da delamo, kar smo obljubljali pred volitvami, torej ustvarjamo blaginjo za vse, ne le za peščico,” je bil jasen Mesec.

V zadnjih tednih je bilo sprejetih kar nekaj zaostritev, tako nadzora nad državljani, sprejeta sta bila zakona o pooblastilih policije in zakon o letalstvu, ki uvajata policijski nadzor nad 1,7 milijona potnikov. Levica lahko podpira levosredinsko vlado, ne more pa podpirati desne vlade. Da bo prišlo do rešitev, ki jih je stara politika kljub letom obljub ni izpolnila, kot so pravična obdavčitev kapitala, zagon javne stanovanjske politike in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pogoji Levice za podporo proračunu so še podkrepili napovedi, da bo sprejemanje proračuna jeseni za koalicijo eden najtežjih projektov, ki lahko zaznamuje politični prostor. Manjšinska vlada želi za primer veta proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, kar pa pomeni, da potrebuje tudi glasove zunaj koalicije. Premier Marjan Šarec je tako koalicijskim partnericam že omenil možnost vezave zaupnice na proračunske dokumente.

Če so izjave Luke Mesca in Levice po včerajšnji seji predvidljive in so pustili prostor za dogovor, pa je pomenljiva izjava Dejana Židana, dan pred sestankom Levice ob posvetu liderjev političnih strank pri predsedniku države Borutu Pahorju, ko je realistično ocenil, da “v tem trenutku ni nevarnosti za izredne volitve, nevarnost je samo, da se vlada spremeni.”

Židan je verjetno realno ocenil, da bi razpad vlade na oblast pripeljal Janeza Janšo in desno koalicijo, ki bi se ji lahko priključila katera od sedanjih koalicijskih strank. Levica bo seveda pred veliko dilemo pri glasovanju o proračunu, saj bodo v dilemi ali podpreti Marjana Šarca, ki bo na proračun vezal zaupnico, ali pripeljati na oblast Jaenzo Janšo, ki je včeraj izjave Mesca komentiral takole: Oh ja. Stranka Levica bo do konca te reciklirane vlada RS ostala njen levi predpražnik.

Oh ja. @strankalevica bo do konca te reciklirane @vladaRS ostala njen levi predpražnik. https://t.co/WYrFYVNJWp

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 13, 2019

Kakšna bo torej odločitev Levice jeseni, lahko napovemo že sedaj.

Celotno sporočilo za javnost Sveta Levice objavljamo spodaj:

Svet stranke Levica je danes ocenil sodelovanje z vlado v prvi polovici letošnjega leta. Levica se je jeseni 2018 odločila sodelovati z manjšinsko vlado iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da želimo izboljševati blaginjo vseh, in preprečevati projekte, ki krepijo le blaginjo peščice. Prioritete, ki smo jih zapisali v sporazum za to leto, so ureditev stanovanjske politike, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in odprava prekarnosti. Drugi razlog za podporo pa je bil, da smo skušali preprečiti, da bi na oblast prišla desna vlada. Naš namen je bil končanje dolgih let protisocialnih politik, ki so ustvarjale revščino, razkrajale srednji sloj, privatizirale javno lastnino, na drugi strani pa dajale davčna darila bogatim in kapitalu. Po dolgih letih neoliberalnih vlad smo pričakovali, da bomo končno dobili levosredinsko vlado, ki bo delovala v interesu ljudi in dolgoročnega razvoja Slovenije.

Stališče sveta stranke je, da vlada Marjana Šarca na obeh točkah ne izpolnjuje pričakovanj. Izvajanje sporazuma o sodelovanju je od začetka pod pričakovanji. V celoti je bil realiziran le Zakon o nepremičninskem posredovanju. Zakon o prenosu stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad, ki bi zagotovil lokacije za gradnjo prek 3.000 javnih najemnih stanovanj, je bil zavrnjen, vlada zdaj napoveduje tržni odkup le treh lokacij v tem letu, ki bi omogočil gradnjo le 669 stanovanj, s čimer se oddaljuje od dogovorjenega cilja 10.000 novih javnih najemnih stanovanj. Naš poskus, da bi uskladili minimalno urno postavko za študente z minimalno plačo, se zatika na koaliciji. V jesenskih projektih, na čelu s stanovanjsko politiko ter ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pričakujemo temeljito izboljšanje odnosa.

Prva ugotovitev sveta Levice je, da je bilo dosedanje izvajanje sporazuma nezadovoljivo. V jeseni pričakujemo dosledno spoštovanje sporazuma.

Svet stranke nadalje ugotavlja, da poleg ignoriranja sklenjenih dogovorov delo vlade v zadnjih šestih mesecih zaznamuje močan obrat na desno

K takšnemu sklepu nas napeljujejo naslednji razlogi:

Dohodninska reforma, ki bo javne finance oklestila za 128 milijonov evrov v imenu davčnih odpustkov za 5% najbolje plačnih v državi, ni levosredinska, ampak desna in neoliberalna.
Uvajanje policijskega nadzora nad 1,7 milijona letalskimi potniki v Sloveniji, napoved podvojitve sredstev za SOVO, pošiljanje dronov na mejo s Hrvaško in postavljanje panelne ograje. To so politike desne, avtoritarne vlade.

Vladna podnebna politika je praktično neobstoječa. Skrb za podnebje ni imelo nikakršnega vpliva pri odločitvi za 1,2 milijarde težko investicijo v širitev ljubljanske obvoznice. Okoljsko vzdržnejši javni prevoz pa bo še naprej prepuščen stagnaciji – kljub nedavni napovedi, da bo Ljubljana utrpela najvišji dvig temperature med vsemi evropskimi prestolnicami, 8 dodatnih stopinj do leta 2050.

In nenazadnje, kljub napovedim po socialnem in razvojnem proračunu, se v jeseni napovedujejo rezi v kulturo, ne bo več sredstev za znanost, vlada pa se je poslužila tudi protisocialnih politik, ukinila bi namreč socialni dodatek za aktivnost, ki bi prizadel revne in revne zaposlene. Za razliko od preteklih vlad, ki so varčevale na najšibkejših v času gospodarske krize, aktualna vlada to počne v času konjukture.

Svet stranke je zato odločen, da Levica ne bo podpirala desne vlade. Desna vlada ne pomeni zgolj vlade, ki jo vodi Janez Janša. Politike in dejanja so tista, ki naredijo vlado levo ali desno in odločitev zadnjih mesecev ne moremo označiti drugače kakor neoliberalnih in avtoritarnih. Vlada zato na vedno več mestih prihaja v konflikt z dogovori, sklenjenimi z Levico. V kolikor Marjan Šarec pričakuje podporo Levice pri proračunih za leti 2020 in 2021, bo morala opustiti te namere in začeti izvajati levosredinsko politiko ter v jeseni dosledno spoštovati zaveze iz sporazuma z Levico. Da bo prišlo do rešitev, ki jih je stara politika kljub letom obljub ni izpolnila kot so pravična obdavčitev kapitala, zagon javne stanovanjske politike in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.