(VIDEO) Šokantno – Borisu Pahorju so pri 106. letih dobesedno iz rok iztrgali mikrofon: Pahor si želi Nobelove nagrade, ne zase, kot pravi, ampak kot priznanje romanu Nekropola

Zamejski pisatelj Boris Pahor, pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji, ki je včeraj slavil 106. rojstni dan.Rojen je bil leta 1913 v Trstu. Na slavju v knjigarni Konzorcij je tako doživeto pripovedoval o svojem življenju in spodbudil k učenju zvestobe slovenski identiteti. da so ga morali organizatorji večkrat prekinjati in, če mu ne bi iz rok dobesedno iztrgali mikrofona bi srečanje z njim trajalo celo popoldne in ne samo dve uri.

Srečanja s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovem 106. rojstnem dnevu, ki ga pripravljata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba so se v natrpanem Konzorcija so se kronistu Slovencev 20. stoletja, kot ga je označil Tomšič, poklonili minister za kulturo Zoran Poznič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc in direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida.

Med gosti je bilo opaziti tudi nekaj zanimiv imen med njimi nekdanji minister za kulturo Jožef Školč in Evgen Bavčar, slepi filozof in fotograf, ki živi v Parizu, ki ga je Boris Pahor imenoval “začetek”, da sploh obstaja, in mu pripisal zasluge, da je Nekropola, njegov najbolj znan roman iz leta 1967, leta 1990 izšel v francoščini, zatem pa so ga prevedli še v številne tuje jezike.

Pahor je bil kritičen in hkrati žalosten ob tem, da “Slovenci nismo dovolj zavedni”, zato je spodbudil k učenju zvestobe slovenski identiteti. Biti zaveden Slovenec po njegovem mnenju pomeni, da si zaveden v sebi, šele tedaj lahko braniš jezik. Zaradi takšnega razmišljanja mu sicer, kot je še poudaril, očitajo nacionalizem, povedati pa želi le, da se ne poznamo in ne cenimo dovolj, saj smo po njegovem prepričanju eden najbolj kulturnih narodov v Evropi.

Peter Kovačič Peršin, eden najožjih Pahorjevih sodelavcev pri reviji Zaliv, je kot 106-letnikovo glavno lastnost navedel privrženost svobodi – osebni in družbeni. “Prva je njegova privrženost boju proti različnim ideologijam in totalitarizmom, ves čas je gradil republiko svobode. Druga je njegovo neprecenljivo literarno in publicistično delo; njegova Nekropola in druga dela so svetovna klasika. Skoznje se vselej vije rdeča nit – njegova ljubezen do maternega jezika. Je apostol slovenstva v okolju, ki mu je še danes nenaklonjeno. To zavest svobode je začel graditi tudi v matičnem narodu.”

Kot rdečo nit Pahorjeve literature in publicistike je poudaril “ljubezen do maternega slovenskega jezika”. Opredelil ga je kot apostola slovenstva v okolju, ki je slovenstvu še danes nenaklonjeno, in se mu zahvalil v imenu slovenske kulturne zgodovine. “Vaše delo je dokazalo veličino slovenskega človeka, slovenskega naroda in slovenske besede.”

Za svoja literarna dela je prejel številne nagrade in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador RS. Večkrat se ga je omenjalo kot kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo. Včeraj pa je Pahor odkrito povedal, da si je Nobelovo nagrado vedno želel, kot priznanje romanu Nekropola.

“France Bernik je nekoč rekel, da sem si kot samostojni človek sam ustvaril slovenščino, čeprav sem imel v osnovni šoli le štiri leta slovenskega jezika,” je komentiral pisatelj. “Tudi Šarca sem opozoril, da se morajo otroci v licejih učiti zvestobe slovenski kulturi in slovenstvu. Če ne bomo nacionalno zavedni, nas ne bo več. Govoriti, da ima slovenščina v Trstu neko prednost, je še vedno greh. Kmalu nas bo prehitela kitajščina,” je med drugim dejal dobro razpoloženi Pahor in šaljivo dodal, da je starega človeka pač pametno poslušati.