Lenarčič ob predstavitvi zadnjih raziskav znova opozoril na posledice podnebnih sprememb

Ljubljana, 6. septembra – Slovenski letalec in raziskovalec Matevž Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Simon Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Raziskovalec podnebnih sprememb Lenarčič je letošnje poletje v družbi sodelavca Domna Graufa v ultralahkem letalu opravil več poletov nad območjem Sredozemlja in pri tem meril koncentracije saharskega peska v ozračju. Meritve je sicer Lenarčič začel opravljati leta 2012, projekt pa bo predvidoma končal 2020, je pojasnil ob današnji predstavitvi rezultatov na Institutu Jožef Stefan.

“Letošnjo etapo smo načrtovali v indijski podcelini, kjer smo že merili, ampak ta je eden najbolj eklatantnih primerov, kaj se dogaja z okoljem pri nas,” je izpostavil Lenarčič in dodal, da neposredno onesnaženje, ki ga povzroča človek s črnim ogljikom, prometom in industrijo vpliva ne samo na zrak in življenje, ampak tudi na himalajske ledenike, ki so v izginjanju.

“In če ti izginejo, vse reke indijske podceline presahnejo. To ni hec, dve milijardi ljudi bo ostalo brez vode in ti ljudje bodo nekam šli. Slovenija ima vodo, zato jih lahko pričakujemo tudi pri nas,” je dejal.

Po Lenarčičevih besedah so raziskave puščavskega peska izjemnega pomena prav zaradi pospešenega taljenja ledenikov, segrevanja morja in negativnega vpliva na zdravje ljudi. Z nezaželenimi vplivi na zdravje ljudi, pljučnimi in kardiovaskularnimi obolenji ter nevrološkimi motnjami je povezan tudi črni ogljik, je dodal vodja znansvetno-raziskovalnega dela misije GreenLight World Flight Griša Močnik.

“Gre za tip onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje, a za razliko od ogljikovega dioksida pri črnem ogljiku lahko z ukrepi na področju pridobivanja in porabe energije v kratkem času zmanjšamo njegove škodljive učinke na okolje,” je dodal.

Misijo je pozdravil tudi direktor inštituta Jadran Lenarčič, ki je vesel, da Močnik in Lenarčič še naprej vztrajata v tem projektu in razkrivata, kaj se dogaja. Predstavitve rezultatov se je udeležil tudi minister za okolje Zajc in izpostavil, da prav takšni projekti pomagajo pri razumevanju procesa podnebnih sprememb v javnosti.

“Podnebne spremembe imajo en problem, da čeprav v resnici to ni res, so preveč postopne. Da jih ne opazimo. Ko pride volk in si postreže s čredo ovac, kot se je dogajalo poleti, to takoj vidimo in imamo polne medije teh naslovov in slik, podnebne spremembe pa imajo to nesrečo, da jih ne opazimo takoj,” je ponovil.

“Imamo vroče poletje, pa prižgemo klimo, nimamo snega, pa gremo nekam bolj severno,” zato so projekti, kot je ta, ki ga že vrsto let izvaja Lenarčič, tako pomembni ravno v tem pogledu, da se zavedamo, da so podnebne spremembe večji problem kot marsikateri, ki ga lahko vidimo, je sklenil Zajc.