Hrvaški premier Plenković odgovoril Sloveniji: Smo članica EU, imamo mehanizme – Slovenija ne more v nedogled blokirati Hrvaške!

Ni dobro mešati dvostranskih vprašanj z evropskimi temami, mi tega ne počnemo in pričakujem, da tudi Slovenija tega ne bo počela, je hrvaški premier Andrej Plenković včeraj v Bruslju komentiral izjavo slovenskega premierja Marjana Šarca iz New Yorka, ki je izrazil nezadovoljstvo, da Evropska komisija namerava prižgati zeleno luč glede hrvaškega izpolnjevanja vseh tehničnih meril za vstop v schengensko območje.

Med predvčerajšnjim srečanjem s Plenkovićem je odhajajoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ponovil svoje stališče, da mora Hrvaška postati polnopravna članica schengenskega območja, in potrdil informacijo, da Komisija zaključuje oceno v zvezi s tem.

Časnik Večernji list je ekskluzivno poročal, da je odločitev predvidena za 16. oktober, nato pa se vse skupaj seli v Svet, kjer vse države članice soglasno odločijo o sprejemu Hrvaške v Schengen.

Plenković je včeraj potrdil, da ne pričakuje, da bo kakšna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen obravnavana in sprejeta med hrvaškim predsedovanjem EU, to je v prvi polovici leta 2020, temveč šele po tem.

Na vprašanje, ali bi Slovenija lahko za nedoločen čas blokirala pristop Hrvaške k schengenskemu območju, saj je po mnenju Večernjega očitno, da so različne slovenske vlade vezale vprašanje spoštovanja arbitražne razsodbe z vprašanjem o vstopu Hrvaške v Schengen, je Plenković odgovoril: “Ne, ne morejo blokirati v nedogled. Smo članica, imamo mehanizme. Zadostne. Rekel bom le: zadostne”.

Nato se je spet v Večernjemu oglasila nam dobro znana podaljšana roka hrvaške vlade in informatorka o “podvigih” hrvaške obveščevalne službe (objava prisluhov slovenski agentki in sodniku,…) – kolumnistka Sandra Veljković, ki je uradni Ljubljani pojasnila, kako slabe adute ima.

V nadaljevanju piše, da če bi glede mejnega vprašanja uporabljali enak argument kot Slovenija, ne pa zgolj abstraktno, kaj ustreza Hrvaški, potem bi na komentar slovenskega premierja Marjana Šarca, da Hrvaška nima rešenega vprašanja meje s praktično nobeno državo, odgovorili, da to drži.

Piranski zaliv

Skupaj s Slovenijo je meja z BiH, Črno goro in Srbijo, torej z vsemi republikami bivše države. Zdaj pa poglejmo Slovenijo. V nekdanji državi je mejila samo na eno republiko, Hrvaško. In te meje ni uspela rešiti. Končni rezultat je torej enak – niti Slovenija niti Hrvaška nista rešili, kar je očitno nasledstveni problem nekdanje države. Ali pa, če bi želeli biti malce hudobni, bi lahko rekli, da je rezultat slabši za Slovenijo – Hrvaški očita štiri meje, sama pa ni uspela rešiti ene samcate. Navsezadnje nerešene meje niso problem, tudi med državami EU, če so urejene, kar pa ima Hrvaška z vsemi sosedami. Meje so težava, če jih instrumentaliziramo v politične namene. Če bi z enako natančnostjo analizirali drugo tezo slovenskega premierja – da Hrvaška z neurejeno mejo ne more vstopiti v Schengen – potem je logično vprašanje, kako je potem Slovenija s to isto mejo vstopila v schengensko območje?

Vendar argumenti ne izzovejo čustvenega naboja, zato je lažje neuspehe in razočaranje, ker je očitno Hrvaška v močnejšem položaju v Evropi, kompenzirati z izjavami, ki so jih nenazadnje že reciklirale različne slovenske vlade.

Blokade pristopnih pogajanj in ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe ter izsiljevanje z dvostranskimi vprašanji so tako izlizan scenarij, ki je deloval veliko bolje, ko je bila Hrvaška zunaj EU.

Je meja spet slamica, za katero se drži uradna Ljubljana? Blokirali bodo Schengen? Res je čas, da se ta Dan svizcev konča in da Ljubljana preneha v nedogled ponavljati model, ki pravzaprav ne prinaša nekega uspeha. Dvostranska vprašanja se rešujejo s pogovori. Vendar le, če jih res želijo rešiti in jih ne držati kot (vse slabši) as v rokavu, ki se ga potegne po potrebi, zaključi Veljkovićeva.